Začenja se ples divjega petelina
Divji petelin, največja gozdna kura pri nas, je nekoč poseljeval večino Slovenije, zadnja desetletja pa je ta populacija v nenehnem upadanju, saj so znani po tem, da potrebujejo veliko miru. Še največ jih najdemo na območju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer imajo najboljše pogoje za življenje.
Upadanje števila divjih petelinov je prisotno tudi na območju Kamniško-Savinjskih Alp, a je vseeno manj izrazito kot na drugih območjih države, saj ima divji petelin tukaj najboljše pogoje v Sloveniji.
Pomlad je čas, ko se »ženijo ptički«, na prav poseben način pa samice osvajajo tudi divji petelini s svojo temno kovinsko barvo in rdeče obarvano kožno gubo, ki so znani po prav posebnem paritvenem petju, s katerim označujejo svoj teritorij, in plesu, ki – odvisno od vremenskih razmer in nadmorske višine – traja v obdobju od konca marca do maja. Številni ljubitelji narave si te prizore želijo posneti ali vsaj fotografirati, a divji petelini si pozornosti ljudi ne želijo. Najbolj od vsega namreč potrebujejo mir.
Koliko divjih petelinov pri nas sploh še živi, so na Zavodu RS za varstvo narave v sodelovanju z lovskimi družinami na območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci ter zaposlenimi v LPN Kozorog Kamnik skušali ugotoviti v okviru posebnega projekta. Izvedli so popis rastišč, kakor imenujemo lokacije, kjer se zbirajo, in habitata divjega petelina. Pri popisu so poleg številčnosti osebkov analizirali tudi njegov življenjski prostor: kakšen je delež pokritosti z borovničevjem in kako pogosto so prisotna mravljišča ter delež odmrle lesne mase. Izkazalo se je, da so divji petelini kazalnik dobro ohranjenih gozdov. »Starejši viri kažejo, da je nekoč divji petelin poseljeval večino Slovenije (razen nižinskih delov vzhodne Slovenije in večji del Primorske). Med drugim ni bil prav nič nenavaden prebivalec ljubljanskega Rožnika. V zadnjih 130 letih je bila številčnost divjega petelina na Slovenskem največja v letih med 1910 in 1930, po letu 1960 pa se stalno zmanjšuje. S primerjavo rezultatov vseh obstoječih raziskav od 80. let preteklega stoletja dalje je bilo ugotovljeno, da je populacija divjega petelina na območju Slovenije v upadanju. Upadanje je prisotno tudi na območju Kamniško-Savinjskih Alp, a je vseeno manj izrazito kot na drugih območjih države, saj ima divji petelin tukaj najboljše pogoje v Sloveniji. Ta populacija predstavlja eno močnejših jeder v Sloveniji, ki jo je vsekakor treba ohranjati in krepiti,« ugotavljajo okoljevarstveniki.
Znano je, da divji petelini za svoj življenjski prostor izbirajo območja med 1.000 in 1.600 metri nadmorske višine. Tu najdejo pestro prehrano in ustrezne pogoje v vseh letnih časih: pozimi se zadržujejo v krošnjah dreves, poleti pa iščejo gozdne poseke in jase. Odrasli divji petelini se poleti in jeseni prehranjujejo z žuželkami, jagodičjem in semeni, pozimi so glavna hrana iglice in luske popkov iglavcev, kasneje spomladi pa poganjki iglavcev in listavcev. Raziskava je še pokazala, da kar 86 odstotkov divjih petelinov živi nad 1200 metri nad morjem. Ta divja kura je zelo občutljiva na različne motnje v življenjskem prostoru, žal pa so lovci med popisom motnje zaznali na skoraj treh četrtinah rastišč. Le pri 18 odstotkih rastišč teh niso zabeležili. Dve petini motenj predstavljajo aktivnosti gozdarstva in lova, več kot polovico pa aktivnosti rekreacije in turizma.