Izredno stanje na Kranjskem

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (348)

Zaradi kmečkih nemirov so 28. marca 1848 uvedli na Kranjskem izredno stanje. Na današnji dan zvečer je od 300 do 500 Ižancev napadlo grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Ker so župnišče zavarovali vojaki, so se puntarji obrnili proti lovskemu gradiču Namršel pri Želimljah in ga oplenili.

Na območju ižanske graščine, na gospostvih Tomišelj, Iška vas, Iška Loka, Ig, Kot, Staje, Brest, Vrbljenje in Strahomer, so bili podložniki že 36 let, od propada francoske oblasti, jezni na graščaka, ki jim ni pustil sekati lesa v krimskih gozdovih in jim je tako s prepovedjo kratil staro pravico. Ob tem so se z njim prepirali še tudi zaradi krompirjeve desetine.

Upor Ižancev ni bil osamljen. Brez uspeha so se upirali tudi v postojnski kresiji, kjer so uporniki napadli senožeško in planinsko graščino in zagrozili, da bodo napadli še nadliško, polhograjsko in vipavsko. Na Vrhniki so požgali mitnico, vrelo je v Vipavi, v Idriji pa je uprava rudnika morala prepustiti delavcem v neomejeno upravo bratovsko skladnico. V Vinici so župniku zažgali gospodarsko poslopje.

Revolucija v Avstrijskem cesarstvu se je sicer začela 13. marca 1848 s študentskimi protesti na Dunaju, od tam pa so se hitro razširili po vsem cesarstvu. Vsak s svojimi zahtevami so se študentom v boju pridružili izobraženci, meščani, delavci in kmetje. Vsem pa je bila skupna zahteva po odstopu Metternicha in odpravi absolutizma. Številni narodi (Slovenci, Madžari, Čehi, Slovaki, Poljaki, Srbi, Italijani ...) so v nemirih videli priložnost za dosego svoje avtonomije in neodvisnosti od tuje oblasti.

Dunajska marčna revolucija je odmevala med slovenskim meščanstvom in kmeti, ki so že od jožefinskih reform vsako najmanjšo spremembo sprejemali kot konec obveznosti, ki so jih imeli do zemljiške gospode. V tem smislu so sprejeli na primer spremembo jožefinskega davčnega katastra, francoske reforme, davčno rektifikacijo in celo cesarjevo priporočilo o odkupu naturalnih dajatev. Tlačani so vsakič pričakovali, da bodo dosegli to, za kar so se bojevali že od velikih kmečkih uporov na koncu 15. in v začetku 16. stoletja, da se bodo otresli jarma brez posebne odkupnine. Enako so sprejeli tudi marčno revolucijo. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi veljavnega razmerja med podložniki in graščaki sta bila marsikje vzroka za krajevne nemire in obračune med gosposko.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Povljah pri Kranju se je 28. 3. 1861 rodil duhovnik, zgodovinar, pisatelj Franc Perne. Ljudsko šolo in dva razreda gimnazije je obiskoval v Kranju, nato pa se je preselil v Ljubljano. Napisal je nekaj prispevkov o zgodovini gimnazije v Kranju in o njeni kapeli. Strokovne prispevke je objavljal tudi v izvestjih gimnazije v Kranju in v ljubljanskem škofijskem listu. Pri Mohorjevi družbi je sodeloval pri pripravi Življenja svetnikov.

General in pesnik Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1847 v Kamniku. Ko je ljubljanska Opera uprizorila opero Gosposvetski sen generala Rista Savina, je Maister v pogovoru pristavil: »Širca (Savinov pravi priimek) in jaz, oba sva generala, vendar je imel Širca več sreče. Njemu se je gosposvetski sen posrečil, meni pa izjalovil.«

V Radomljah pri Domžalah se je 29. 3. 1899 rodil odvetnik in politik Ivo Potokar. Poleti 1944 ga je aretiral gestapo in zaprl v taborišču Dachau, kjer je 1. 4. 1945 umrl.

V Škofji Loki se je 29. 3. 1907 rodil fotoreporter Janez (Janko) Hafner. Med vojnama je delal pri Slovencu. Umrl je v Buenos Airesu 10. 12. 1972.

Na Bledu se je 31. 3. 1875 rodila slovenska pesnica Vida (pravo ime Frančiška) Jeraj.

V Radomljah se je 3. 4. 1856 rodil narodni in socialni pisec Ivan Belec. Predlagal je, naj bi ruščina postala knjižni jezik vseh Slovanov.