V spomin na olimpijca

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Zanimivosti / / 22:33

V Muzeju Tomaža Godca so odprli razstavo, ki prikazuje življenjsko pot Toneta Maleja, izjemnega športnika iz Bohinja, ki je leta 1928 nastopil na olimpijskih igrah v Amsterdamu, kjer je v ekipnem mnogoboju tedanji Jugoslaviji priboril bronasto medaljo. Le dve leti kasneje se je ob padcu z orodja smrtno ponesrečil na gimnastičnem svetovnem prvenstvu v Luksemburgu.

Bohinjska Bistrica – Rodil se je pred 115 leti na Savici, a je kmalu zapustil rodni Bohinj in odšel v Ljubljano za dežnikarskega pomočnika. Sprejeli so ga v obrtni delavnici dežnikov Vidmar, kjer je delal tudi domači sin Stane, ki je takrat že nastopal na telovadnih tekmovanjih po svetu in dosegal lepe uspehe. Verjetno je bil prav on tisti, ki ga je navdušil za vstop v telovadne vrste Sokolov, navajata avtorici razstave Barbara Kalan in Anja Poštrak.

Leta 1926 je v Ljubljani vstopil med člane Sokola. »Da bi lažje razumeli nadaljnje dogodke, se na razstavi na kratko posvetimo tudi sokolskemu gibanju, predvsem sokolski miselnosti. Gesla sokolstva so bila 'svoboda, enakost in bratstvo'. Osnova njihove vzgoje pa je bila telovadba. Ta je zahtevala red, disciplino in podreditev. Poudarjali so pripadnost skupnosti,« pojasnjujeta.

Kot navajata, si je Malej z uspešnim nastopom na V. pokrajinskem zletu Jugoslovanske sokolske zveze v Ljubljani prislužil tudi nastop na poletnih olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928. V ekipi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v kateri je bil tudi Leon Štukelj, je osvojil bronasto medaljo.

Junija 1930 se je udeležil svetovnega prvenstva v gimnastiki v Luksemburgu. Tekmovanje bi moralo potekati na stadionu, vendar so ga zaradi slabega vremena organizatorji prestavili v dvorano. Prosto vajo na drogu je izvedel odlično, nato je sledila vaja na krogih, pri kateri pa je, ker se je odtrgal del orodja, z vso silo z glavo treščil ob tla, si zlomil hrbtenico in umrl.

»Krsto z Malejevim truplom so v domovino z vlakom prepeljali 18. julija 1930. Prenesli so jo na mrtvaški voz in jo odpeljali proti sokolskemu domu na Taboru. Tam je žalni sprevod pričakala ogromna množica ljudi. Tudi naslednji dan je bilo podobno. Po Ljubljani so visele črne zastave. Malejevo krsto so 20. julija dopoldne s Tabora preko ljubljanskih ulic prepeljali na železniško postajo,« lahko izvemo na razstavi.

Pokopali so ga na pokopališču v Bohinjski Bistrici. Na poti iz Ljubljane se je vlak s krsto ustavil še v Škofji Loki, Kranju, Radovljici, na Javorniku, Jesenicah in na Bledu. Povsod so se pokojnemu Maleju poklonili Sokoli s svojim vodstvom, položili vence na krsto, se priklanjali v pozdrav. Tudi v Bohinjski Bistrici je potekala velika žalna svečanost. Pogreba se je udeležil tudi kraljevi zastopnik, general Dragomir Popović. Ta je na grob položil venec s trakom v narodnih barvah z napisom: Tonetu Maleju, borcu za slavu otažbine – Aleksandar I. Kraljevi venec so nosili na začetku sprevoda, za njim pa še več kot šestdeset drugih vencev in šopkov.

»Malejev pogreb je bil eden pomembnejših dogodkov v Bohinju med obema vojnama. Ob prvi obletnici njegove smrti so Tonetu Maleju na pokopališču v Bohinjski Bistrici postavili spomenik, nato pa je spomin nanj počasi bledel. V Gorenjskem muzeju smo ga ob pripravi stalne razstave uvrstili med štiri zanimive Bohinjce, ob bok Janezu Mencingerju, Valentinu Vodniku in Francetu Bučarju. Z namenom, da ohranjamo spomin na 'bohinjskega olimpijca', pa smo se mu tokrat posvetili tudi na občasni razstavi,« še pojasnjujejo v Gorenjskem muzeju.