Sedmica: Potratni dvor

Vsak dan grem na sprehod na Rožnik; vsak dan po isti poti, ura je pa različna. In vsak dan naletim na isti prizor: v eni od pritličnih soban v predsedniški palači, ki je obrnjena na Erjavčevo, gori luč.

Naj bo zjutraj ali opoldne, naj bo temno ali svetlo, naj bo dež ali sonce, v tej sobi gori luč. Natančneje povedano, tako rekoč dan in noč je prižgan razkošen lestenec s kakšnimi šestdesetimi žarnicami. Komu, če sploh komu, gori, ne vem in mi je tudi čisto vseeno, vedno me ima, da bi zavpila: »Ejga, ti tam notri, ugasni že to luč, presneto!« Že mogoče, da iščem dlako v jajcu, po drugi stran pa ljudska modrost, ki pravi, da iz majhnega raste veliko, tudi ni iz trte zvita. Povedano drugače, od razmetavanja elektrike do pregrešno dragih predsednikovih potovanj v tujino je le droben korak.

Naj se norčuje, kdor se hoče: primerjava stroška luči, ki v predsedniških dvorih sveti v tri dni, s stroškom predsednikove bosanske avanture je absurdna samo na videz. V nasprotnem primeru je absurdna tudi akcija oziroma tekmovanje z uradnim nazivom Energy Trophy+, ki ga znotraj programa Inteligentna energija za Evropo med drugim podpira tudi Evropska komisija.

Poglejmo, o čem teče diskurz. Prav te dni se je končalo celoletno vseevropsko tekmovanje različnih zasebnih in javnih organizacij v varčevanju energije v poslovnih stavbah. Sodelovalo je čez sto udeležencev iz osemnajstih evropskih držav, med njimi pet slovenskih: Acroni Jesenice, Mestna občina Celje, Mestna občina Velenje, Občina Hrastnik in Občina Sevnica.

Pravila igre so bila otroško preprosta. Z večinoma brezplačnimi ukrepi, recimo, z dlakocepskim ugašanjem luči v pisarnah, v letu dni privarčevati čim več elektrike. Nagrade za največ privarčevane energije bodo februarja podelili v Bruslju, med drugim pa sta si jo zaslužili podjetje Library Silistra iz Bolgarije in podjetje CG42ROANNE iz Francije. Na ravni Slovenije je bila najuspešnejša Občina Hrastnik, ki je porabo energije zmanjšala za dobrih šest odstotkov, najboljšo propagandno akcijo pa je vodila velenjska občina.

Podjetja, ki so v tekmovalni akciji sodelovala, so skupaj porabila slabih dvanajst odstotkov manj elektrike kot sicer. Posledično se je za devet tisoč ton zmanjšala tudi emisija ogljikovega dioksida v okolje. Drži, da je bil prihranek energije znotraj tekmovanja Energy Trophy+ v primerjavi s prihranki, ki jih je mogoče doseči z naložbami v ukrepe učinkovite rabe energije, tako rekoč kaplja v morje, drži pa tudi, da je simbolnega pomena.

Vrnimo se na začetek. Drži, da zaradi doslednega ugašanja luči v eni od številnih soban predsedniške palače predsednikov proračun ne bo bistveno manjši. Resnici na ljubo, finančne posledice ne bo niti opaziti. Če pa bi vsi, ki so v predsedniški palači zaposleni, vse leto energijo zavestno varčevali, potem bi bila kaplja v morje bistveno večja. Vsekakor pa tako velika, da bi bila celo vidna.

Bojim se, da je od predsednika, ki je za pregrešno velike stroške pripravljen leteti v nekaj sto kilometrov oddaljeno Bosno, utopično pričakovati svetel zgled. Zgledi pa, kot vemo, vlečejo.

Skupni absolutni prihranki energije vseh sodelujočih v tekmovanju Energy Trophy+, ki so morali motivirati svoje zaposlene, da varčujejo energijo, da na primer ugašajo luči, po koncu delavnika izklopijo pisarniško opremo, kot so računalniki, kopirni stroji in tiskalniki, varčno uporabljajo ogrevanje in klimatske naprave, grelnike tople vode in podobno, znašajo več kot dvajset gigavatnih ur (GWh) in emisije ogljikovega dioksida so zmanjšali za devet tisoč ton.

Čeprav je prihranek energije v sklopu tekmovanja Energy Trophy+ majhen v primerjavi s prihranki energije, ki jih lahko dosežemo z investicijami v ukrepe učinkovite rabe energije, je bil poudarek predvsem na izobraževanju in ozaveščanju zaposlenih in drugih v njihovem okolju, da je energija dobrina, ki jo je treba varčevati.