Upajo na obročno odplačilo
V Casinoju Bled so državi predlagali, da bi dolg od neplačanih davkov pretvorili v lastniški delež, a je država to zavrnila. Zdaj upajo, da bodo dobili pozitiven odgovor vsaj glede odloga terjatev oziroma možnosti obročnega odplačevanja.
Bled – V Casinoju Bled, ki je ta čas v postopku poenostavljene prisilne poravnave, so upali, da bo država okrog štiristo tisoč evrov dolga, ki je nastal na račun neplačanih davkov za igre na srečo, preoblikovala v lastniški delež. Sočasno, je pojasnil direktor Casinoja Bled Boris Kitek, pa so zaprosili še za odlog plačila terjatev oziroma možnost njihovega obročnega odplačevanja. »Upam, da bodo pristojni toliko 'trezni', da bodo to odločitev sprejeli čim prej, saj bomo le tako lahko izvedli prestrukturiranje in iskali možnosti za nadaljnji razvoj.« Ob tem pa že vrsto let čakajo tudi na spremembe zakona o igrah na srečo. »Nov zakon, ki so ga pripravili že pred časom, bi nam dopuščal precej več možnosti oziroma več manevrskega prostora pri iskanju rešitev,« je opozoril Kitek.
Zaradi togih določil v veljavnem zakonu namreč v Casinoju Bled ta čas nimajo možnosti za dokapitalizacijo s strani njihovega strateškega partnerja Gold Cluba, saj za to nimajo soglasja države. »Gold Club je ob dokapitalizaciji leta 2009 v našo družbo že vložil 1,5 milijona evrov, kasneje so nam pomagali še s posojili, kljub temu pa ni mogel postati lastnik,« je opozoril Kitek in dodal, da jim je to takrat omogočilo, da so posodobili igralnico in kupili novo opremo. »Po tridesetih letih bi zdaj rabili novo igralnico, a se bojim, da je v sedanji situaciji ta vlak odpeljal.«
Ob tem ne razume, zakaj je država zavrnila konverzijo terjatev v lastniški delež, saj po njegovem za to niso navedli nekega razumnega razloga. »Med drugim so recimo navedli, da smo vsa leta poslovali negativno, čeprav to ne drži,« je poudaril Kitek in dodal, da so leto 2013 končali s pozitivnim poslovnim rezultatom. Ima pa na njihovo poslovanje močan vpliv gospodarska kriza, je opozoril, ki še kar traja. »Ob tem pa niso navedli niti enega razloga, zakaj ni smiselno ohraniti štiridesetih delovnih mest. Razen tega še vedno poravnavamo tekoče obveznosti.« Njihova družba, je pojasnil, z davkom od iger na srečo na leto neposredno v državni proračun prispeva milijon evrov. »V letih, ko nam je šlo dobro, so nas 'pomolzli', zdaj, ko bi rabili res malo, da bi izšli iz težav, pa ne naredijo ničesar,« je do države kritičen Kitek.