Ohcet in prežovci

Tunjiške zgodbe (15)

Včasih so se ohceti in ženitovanja odvijala po nekih strogih nenapisanih pravilih, ki pa so jih vsi dobro poznali in se po njih dosledno ravnali. Ohceti so pripravili v predpustnem času, kakšno zapoznelo v pozni jeseni, nikakor pa ne v postnem času pred veliko nočjo in v adventu.

Za ženitev so morali kot prvi poskrbeti starši bodočega ženina, saj je bilo nujno pravi čas dobiti k hiši pravo mlado žensko. Ko je najstarejši sin s kmetije odslužil vojaščino in se vrnil domov, so mu domači in žlahta kmalu začeli iskati primerno dekle, ki bo dobra in pridna »ta mlada«. Ta je bila lahko iz domače ali sosednje vasi. Kar nekaj nevest je v Tunjice prišlo iz Podgorja in obratno, saj so bili v Tunjicah prepričani, da so v Podgorju velike kmetije in da so podgorska dekleta zagotovo vajena težkih kmečkih opravil.

Pri izbiri neveste je imel še najmanj besede sam bodoči ženin. Oče so rekli: »Ženili se bomo!« In tako se je začelo. Ko so tete, strici in vsa žlahta sklenili, katero dekle bi bilo tisto pravo, da pride v hišo, so po vaških klepetuljah njenim domačim dali vedeti, da naj pričakujejo obisk snubcev. Po navadi je bilo snubljenje na praznik treh kraljev, malo pred predpustnim časom.

Na obisk so poleg bodočega ženina odšli še njegov oče, kakšen stric, največkrat pa dober vaški mešetar, ki mu je dobro tekel jezik. Za korajžo so ga že doma malo popili. Na obisku niso takoj povedali, čemu so prišli, čeprav so domači to dobro vedeli. Na dolgo so se pogovarjali o vsakdanjih rečeh, o vremenu, živalih in podobno. Končno je nastopil trenutek, ko je moral fant sramežljivo prositi dekletove starše, ali bi mu dali svojo hčer za ženo. Ti pa so po daljšem obotavljanju v to z veseljem privolili. Kmalu so se začeli pogovarjati o doti in bali, ki naj bi jo bodoča nevesta dobila od doma. Šele sedaj je sramežljivo, a veselo dekle iz svojega štibelca, kjer je dolgo čakalo na to priložnost, lahko prišlo v sobo. Ženin ji je podaril tolar večje vrednosti, ki ga je morala za svoje srečno življenje še dolgo čuvati.

Ko je bilo pozno v večernih urah že vse dogovorjeno, tudi dan poroke, so snubci zadovoljni odšli domov. Dekletovi domači so začeli zbirati denar za doto in pripravljati balo, katere je moralo biti vsaj za dva voza s parom konj. Najbolj pomembno je bilo, da sta bila v bali poleg vsemogoče krame tudi zibelka in kolovrat. Ta dva predmeta sta morala biti na vozu dobro vidna. Vsaka ženska je namreč morala znati presti na kolovratu.

Župnik je moral pred poroko tri nedelje zapored opraviti oklice, tako, da so vsi farani vedeli, da bo v vasi poroka. Temu se je reklo, da župnik ženina in nevesto meče z »lece«, razglasi s prižnice. Nekaj dni pred poroko so vaški fantje, nevestini sosedje, pričakali ženina in mu izstavili račun za večletno čuvanje dekleta, njegove neveste, da jo je končno on dobil kot nedolžno. Pogajanja so bila dolgotrajna, saj so bili fantje nepopustljivi pri visoki ceni. Račun je bil plačljiv le z denarjem.

Poroka je bila vedno le v soboto v nevestini fari, ohcet pa ponoči in v nedeljo dopoldne na ženinovem domu, kjer bosta od sedaj živela, ko so prišli po nevesto, po navadi godec, ženin, starešina in drug, so nevestino hišo zaklenili in neveste niso hoteli predati. Skozi zaprta vrata so se prerekali, vse dokler jim domači niso poslali kakšne stare babe, s katero pa prišleki niso bili zadovoljni. Po dolgem pregovarjanju, polnem humorja in dovtipov, so v vrata vrgli lončen pisker, ki je bil že pripravljen v ta namen. Vrata so se odprla in iz hiše je stopila nevesta, oblečena v svečano poročno obleko. (Se nadaljuje)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 23. avgust 2018 / 18:52

Razrešili direktorja Lamete

Družba pooblaščenka Lameta je dobila nov nadzorni odbor in novega direktorja, to je postal dr. Andro Ocvirk. Poseben revizor bo preveril posle zdaj že nekdanjega direktorja, zoper nekdanje vodstvo pa...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / petek, 26. julij 2013 / 13:00

Neprecenljivo

Tiste dni je bilo morje naše igrišče. Po toploti je že skoraj spominjalo na kopel v banji. Otroci so se premetavali kot razigrani delfini in še nas, odrasle, navdušili, da smo plavali, se...

GG Plus / petek, 26. julij 2013 / 12:45

Kitajci prihajajo

Kitajci kot najbolj številna nacija na svetu so postali tudi najbolj množična skupina turistov. Prehiteli so Američane in Nemce; samo lani je v tujino potovalo več kot 83 milijonov Kitajcev in ti so z...

GG Plus / petek, 26. julij 2013 / 14:19

Velika družina je privilegij

Odraščanje z veliko brati in sestrami je za otroka privilegij, poudarjata Metka in Jože Šolar, starša devetih otrok iz Topolj nad Selci. »Drug ob drugem se brusijo. Moramo se usklajevati, dogovarjati,...

Gospodarstvo / petek, 26. julij 2013 / 08:00

Vlada podpira spremembe, ne pa referenduma

Ljubljana – Skupina poslancev Slovenske ljudske stranke (SLS) je v državni zbor že v začetku junija vložila predlog za spremembo in dopolnitev zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Sloveni...

Gospodarstvo / petek, 26. julij 2013 / 21:49

Grozijo z nepokorščino

»Če se bodo davčni pritiski in neupravičene obtožbe o nezakonitem poseku lesa nadaljevali, se bomo prisiljeni odločiti za državljansko nepokorščino, v okviru katere bomo omejili komercialne dejavnosti...