Več obrazov krize

Nekateri trdijo, da je kriza, ki nas je zajela in v kateri smo že od leta 2008, vsepričujoča, globalna. A si upam reči, da ni tako. Na tem svetu so velike države, v katerih večina ljudi živi bistveno slabše kot mi, pa ne v njih ne zunaj njih nihče ne trdi, da so v krizi. Nasprotno: njihova gospodarstva doživljajo visoko rast, so v pravem razcvetu. To velja zlasti za države, ki jih označujejo s kratico BRIC: Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska (China). Ali pa tista, ki so zajeta v kratici G 20 (Group of Twenty). V tej so tiste, ki so že v G 8 (Group of Eight: ZDA, Kanada, Japonska, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Italija, EU), poleg teh pa še (navedene po celinah): Mehika, Brazilija, Argentina, Južna Afrika, Avstralija, Kitajska, Južna Koreja, Indonezija, Indija, Savdska Arabija, Turčija in Rusija.

Paradoks je zdaj v tem, da o krizi govorijo predvsem v tistih osmih državah, ki sodijo pod oznako G 8, torej v najbolj razvitih. Te naj bi bile v finančni krizi, v njih se je gospodarska rast v zadnjih petih letih močno zmanjšala ipd. V preostalih dvanajstih državah iz »kluba« G 20 pa ne govorijo niti o finančni krizi niti o zastojih v gospodarski rasti. Nasprotno: v njih gre vse navzgor. To je ena stran tega paradoksa, druga je v tem, da še vedno najbolje živimo na območju G 8, v tistem delu sveta, ki naj bi bil v največji krizi! Razumi, kdor more. Panika, ki nas je zajela, je bila sprva bolj v tem, da imamo vsega manj kot pred letom 2008, manj denarja, manj rasti. To pa še ne pomeni, da smo ostali brez vsega in da živimo slabo. Tudi v mnogih državah, ki so zunaj G 20, jim ne gre slabo; mednje sodijo Švica, Norveška, Singapur, Izrael, arabske državice v Perzijskem zalivu … Potem pa držav blaginje počasi res zmanjka in znajdemo se na območjih obupne revščine. Za njihovo stanje je beseda kriza preveč blaga, bolje jih označimo, če rečemo kar po domače, da so »v riti«, da so »poden« … Od spodaj navzgor se vrstijo: Demokratična republika Kongo, Liberija, Zimbabve … V DR Kongu, ki je druga največja država v Afriki, zelo bogata z naravnimi viri in vodilna v svetu po spolnem in vojnem nasilju, je bil po podatkih IMF lanski BDP na glavo državljana 348 dolarjev; v Sloveniji 28.642, v ZDA 48.387, v Luksemburgu 80.119, v Katarju 102.943 dolarjev. Kdo je torej v krizi?

»Kriza« bi lahko bila tudi ime za dogajanje, ki poteka v ozadju, v boju za prevlado različnih elit in konceptov razvoja. Vam je znano, da je pred dvema letoma tedanji grški premier Papandreou nemški kanclerki Angeli Merkel v nekem pamfletu očital, da hoče z gospodarskimi, političnimi in finančnimi prijemi doseči (t)isto, kar je hotela Nemčija izsiliti v prvi in drugi svetovni vojni z vojaško silo - prevlado v Evropi. Zapisano je bilo na način pamfleta, a v bistvu je res, mar ni? Hkrati gre v vsem tem »kriznem« dogajanju za merjenje moči med »desnico« in »levico«, za poskus finančnega kapitala, da bi z »varčevanjem« in drugimi ukrepi finančnega discipliniranja (fiskalni pakt) demontiral pridobitve socialne države, si tako znižal stroške in povišal dobičke. Na pojmovni ravni se ta konflikt izkazuje v polemikah med staro- in mladoekonomisti, med pristaši gradualistične šole, katere oče je nobelovec Keynes in neoliberalistične šole, katere guru je nobelovec Hayek … »Kriza« je po mojem izraz za vojno, ki poteka med različnimi elitami v boju za prevlado v razvitem svetu, za zdaj s političnimi in finančni sredstvi. Upajmo, da bo pri teh tudi ostalo in da bodo zmagali »naši«!