Zimske radosti
Če vprašamo Slovence, kaj nam je v Sloveniji ali pri nas, Slovencih, najbolj všeč, bi zagotovo kaj kmalu navedli kakšno dejavnost v povezavi z zimo.
Radi imamo sneg. Koliko pa ga res še imamo? Vsako leto še pade, vendar se snežna odeja obdrži le nekaj dni. Nizke temperature zdržijo le še nekaj dni v celem zimskem obdobju. Če jaz pomislim na zimo, to pomeni sankanje z domačega hriba, kepe, sneženega moža, gradnjo tunelov in drugih sneženih skulptur, smučanje na bližnjem hribu. Ko smo znali že približno smučati, smo šli na najbližje urejeno smučišče.
Danes brez umetnega ali tehničnega snega nobeno smučišče v celotnem alpskem loku ne more zagotoviti nemotene ponudbe smučanja. Težko rečemo zima, zima bela, ko je zelo pogosta slika belega jezika, ki se vije po smučarski progi, vse naokrog pa je zeleno in rjavo. To je dejstvo in smučanje bo vedno dražje. Ko pomislim na velike količine vode, ki jo morajo na smučišča speljati preko vodovodov, zajetij ali z izgradnjo akumulacijskih jezer, mi ni prijetno. Vsa elektrika, ki je potrebna za proizvodnjo snega, je draga. Vedno znova pomislim, vse to zaradi našega egoizma in ugodja. Smučarski turizem je v alpskem prostoru pomembna gospodarska dejavnost zagotovo že sto let, vedno je bilo treba posegati v prostor, urejati smučišča, žičnice, graditi hotele in vse drugo. Že kar precej let je treba izdelovati tudi sneg. Kako smo ljudje sebični.
Za zdaj je še tako, da vse otroke v osnovnih šolah učijo smučanja. Plavanje in smučanje naj bi bila nacionalna športa, zato učijo teh veščin vso populacijo. Plavanja se že naučijo vsi, to je življenjskega pomena, smučanja pa mislim, da ne več. Cena je visoka, vsi tujci in priseljenci pa tudi ne vem, kako to sprejemajo. Pri nas doma smo veliko energije in denarja namenili odločitvi, da vsi otroci smučajo. Rabljena oprema se na smučarskih sejmih lahko kupi zelo ugodno. Letos se že sprašujemo, ali bomo še smučali vsi skupaj. Študenti imajo drug termin počitnic in naj smučajo po svoje. Ali potem potrebujemo vsak svojo opremo? Nismo je več kupili za vseh pet otrok, otroci so skupaj ugotovili, da imajo dva kompleta smučarske opreme čisto dovolj. Če bomo smučali vsi skupaj, si bomo manjkajočo opremo izposodili na smučiščih. Za nekaj dni smučanja, morda tri ali štiri na leto, ni treba menjavati opreme vsako leto.
Otroci odraščajo in naši skupni dopusti se iztekajo. Saj še sama ne vem, ali me bolj stiska globalni pogled na smučanje, ki pomeni vedno večjo obremenitev za okolje, ali dejstvo, da tudi tega ne bomo več počeli skupaj, ker imamo preveč različne obveznosti. Po drugi strani pa je tudi fino, otroci odraščajo. Včasih smo za sedem ljudi potrebovali veliko opreme, danes smo pristali na štirih kompletih, ki zadoščajo za celo družino.