Ni dokazila o plačilu

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 13:06

Na sojenju nekdanjemu vodstvu LTH zaradi domnevno sporne prodaje prostorov v Beogradu na škodo družbe je beograjski odvetnik Radoje Stefanović pojasnil trenutni status nepremičnine.

Kranj – Na kranjskem okrož­nem sodišču se je prejšnji teden z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje nekdanjemu direktorju Loških tovarn hladilnikov (LTH) Milošu Kodretu, njegovemu namestniku Primožu Pegamu in nekdanjemu lastniku družbe Jožefu Angeliju zaradi sporne prodaje nepremičnine LTH v Beogradu. Kodre in Pegam naj bi marca 2009 podpisala pogodbo o prodaji poslovnih prostorov v Beogradu za 300 tisoč evrov, po kateri bi moral Angeli del kupnine poravnati z odkupom treh terjatev v višini dobrih 130 tisoč evrov, ki pa niso bile nikoli odkupljene, saj sta na dan podpisa pogodbe dva upnika od svojih terjatev odstopila oziroma ustavila izvršbo. Kranjsko tožilstvo zato Kodreta in Pegama obtožuje zlorabe položaja, Angelija, ki naj bi se s tem poslom nezakonito okoristil za 130 tisoč evrov, pa napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja. Obtoženi očitke iz obtožbe kategorično zavračajo.

Tokrat je na prostor za priče stopil beograjski odvetnik Radoje Stefanović in pojasnil, da so ga v LTH v obdobju 2002–2010 angažirali, da bi pomagal urediti administrativne zadeve za njihovo nepremičnino v Beogradu. »Angažirali so me, ker je bila nepremičnina po razpadu Jugoslavije v negotovem statusu. Med nekdanjimi delavci LTH v Beogradu sta se osnovali dve skupini, prva je še vedno normalno sodelovala z matično družbo v Škofji Loki, druga pa se je od nje popolnoma ločila. Omenjena nepremičnina ima dva prostora – v pritličju so delali zvesti sodelavci LTH, v medprostoru pa je bila druga skupina, ki se je kasneje povezala s podjetjem iz Valjeva. Moja naloga je bila preveriti status nepremičnine in LTH vpisati kot lastnika v zemljiško knjigo. Na žalost sem na začetku dobil le en dokaz – kopijo pogodbe iz leta 1970, da je LTH kupil te prostore od državnega podjetja za gospodarjenje s stavbnim premoženjem. Originala kljub pozivom nisem nikoli dobil, niti dokazila o plačilu. Šele leta 2008 sem dobil s strani kranjskega sodišča overjeno kopijo kupoprodajne pogodbe, ki pravno gledano velja enako kot original,« je razložil.

Med urejanjem dokumentacije je beograjski odvetnik ugotovil, da omenjeni prostori sploh niso legalizirani oziroma vpisani v kataster, zato je skušal to urediti, a se je kasneje premislil, saj se je zbal, da bi prostore legalizirali, kot lastnik pa se bi vknjižila država Srbija, ker LTH ni posredoval dokaza o plačilu te nepremičnine. »Nepremičnina ima kljub neurejenemu statusu vseeno svojo vrednost, saj gre za skoraj 300 kvadratnih metrov dobrih prostorov v središču Beograda. Administrativne prepreke so rešljive, ali jih sedaj poskuša kdo urediti, pa nisem seznanjen. Od leta 2010 zadeva glede vpisa lastništva miruje, sam pa še vedno upam, da se najde potrdilo o plačilu,« je dejal Stefanović. Obtoženi Pegam je pripomnil, da je v letih 2007 in 2008, ko je bil v LTH, tudi sam intenzivno iskal potrdilo o plačilu, a ga niso našli.

Na vprašanje Angelija, ali ima kot kupec te nepremičnine sploh kakšne možnosti, da postane tudi njen uradni lastnik, je priča odgovorila, da to ne bo možno, dokler ne bodo kot lastnika najprej vpisali LTH. Stroške elektrike in komunalnih storitev trenutno plačuje podjetje LTH Beograd v lasti Angelija, ki prostore tudi koristi, saj za ta podjetja lastništvo ni pomembno, le da so plačani računi, je še pojasnil odvetnik Stefanović.

Sojenje se bo nadaljevalo 11. februarja, ko bodo predvidoma zaslišali sedanjega direktorja LTH Beograd, ki naj bi pojasnil okoliščine glede terjatve beograjskega podjetja do loškega LTH, ki je sicer v stečajnem postopku od junija 2009.