Konec Zorana Jankovića

Besedilo: Branko Grims, SDS
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 28. maj 2012 / 06:00

Igralka Cecile Sorel je v poznih srednjih letih ob pogledu v zrcalo jezno rekla: »Danes pa prav zares ne znajo več delati dobrih ogledal!«

Knjiga dr. Ferfile o ZDA, ki se uporablja kot učbenik na FDV, vsebuje za slovenske razmere izjemno sporočilo: »O uredniški politiki nekega medija več kot tisto, kar je objavljeno in kako je objavljeno, pove to, kar je sistematično izpuščeno!« Tabu teme so značilnost velikega dela osrednjih slovenskih medijev. Ena od njih je bila pisanje o čudnih poslih družine Janković, saj celo v parlamentu predstavljeni dokumenti za večino teh medijev niso obstajali. Do pred nekaj dnevi.

Praktično vsi osrednji slovenski mediji so objavili poročila o dokumentih davčne uprave, ki so dokazovali nenavadno poslovanje Mestne občine Ljubljana pod vodstvom župana Zorana Jankovića, izvajalcev velikih investicij ter nekaterih podjetij njegovih družinskih članov. Med drugim je bilo prav zabavno branje, kako je neko zapufano podjetje, ki je prejelo denar od občine, dalo velike kredite še bolj zapufanemu podjetju. Na koncu pa naj bi vse pokrili s prodajo nepremičnin, ki sploh niso bile vpisane kot njihova last. Na Balkanu se točno ve, kaj pomeni izraz »srpska posla«. Ljubljana je očitno šla v zelo drago šolo, kjer se bodo Ljubljančani (in še vsi drugi, ko bodo solidarno pokrivali dolgove) šele naučili, kaj ta izraz v resnici pomeni. In glede na predvolilne obljube ljubljanskega župana o poštenosti tudi to, zakaj je Murphyjev zakon o političnih obljubah nedvoumen: »Resnica se spreminja …!«

A vse to za poznavalce ni nič novega. Novo je dejstvo, da so mediji na široko poročali o razkritju spornih poslov. Prvič so osrednji mediji dejansko opravili nalogo ogledala družbe, ko gre za doslej skoraj nedotakljivega ljubljanskega župana. In to celo tisti mediji iz časopisne hiše Delo, ki so potiho veljali za »neuradno uradno glasilo« Jankovićeve Pozitivne Slovenije. V Sloveniji so osrednji mediji akterji politike in ne njeni nevtralni prikazovalci (kar bi v demokratični državi morali biti). In v politiki ni naključij. Zato je završalo. Nekateri menijo, da je to dokaz, da je Janković politično odpisan kot vodja opozicije. Tako prepričanje temelji na namigih iz tujih obveščevalnih služb, ki so krog okoli Jankovićevega sorodstva povezovale z narkomafijo. Drugi menijo, da se hoče zgolj preprečiti njegov ponoven prehod v politiko na državni ravni. A vsi se strinjajo, da to ni samo konec začetka, ampak kar začetek konca neke politične kariere. Za politične stratege je to jasen signal, da se hoče spet odpreti prostor za že preizkušeno manipulacijo s pavšalno trditvijo »vsi so isti!«, potem pa z močjo medijev ustvariti novega (seveda tranzicijsko levičarskega) mesijo, ki bi bil vnaprejšnji zmagovalec prihodnjih volitev.

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob objavi dokumentov davčne uprave o poslovanju družb Grep in Electa menda jezno dejal: »Gre za politični konstrukt!« V ogledalu medijev, ki torej ne znajo več dobro delati kot nekoč. Zanimivo je, da je to v bistvu enako izhodišče, kot pri igralki Sorelovi, pa še starost je podobna. Pozna srednja leta so očitno huda reč. Glava sivi, srce pa še vedno nori. A kaj, ko vse, kar je v tem obdobju ženskega spola (in Davčna uprava je ženskega spola!), zanima samo še minula slava in - denar.