Bojan Knific, član Folklorne skupine Karavanke, je izdal knjigo "Ko v nošo se odenem ...".

Rojstvo prve knjige in hčerke

Ljubiteljem folklorne dejavnosti je Bojan Knific znan. V tržiški folklorni skupini Karavanke se je ukvarjal s plesi, vzgojo mladih in izdelavo oblačil. Kot etnolog se je posvetil raziskovanju oblačilne kulture na Slovenskem, o čemer je napisal knjigo.

Janja Žagar iz Slovenskega etnografskega muzeja: »Knjiga Bojana Knifica 'Ko v nošo se odenem …' se posveča ozkemu segmentu oblačilne kulture, t. j. kostumiranju za potrebe odrskih nastopov narodnozabavnih ansamblov na Slovenskem po 2. svetovni vojni. A v resnici prinaša številne ugotovitve širšega značaja, saj se poglablja v srž razmerja med oblačenjem in kostumiranjem.«

Obiskoval je drugi razred, ko so v osnovni šoli v Križah ustanavljali otroško folklorno skupino. Marijan Vodnjov je določil, kdo bo plesal v njej. Bojanova tiha želja, da bi ga izbral, se je uresničila. Nato je plesal z mladinci in odraslimi v Folklorni skupini Karavanke Tržič, kjer je pustil mnogo sledi. Učil je mlade plesalce, najprej z Majo Tavželj, kasneje samostojno in nazadnje z Metko Možina, sedaj Knific.

»Hvaležen sem ženi Metki, ki me je spodbudila, da sem opustil gostinski poklic. To odločitev sta z razumevanjem sprejela tudi moja starša. Posvetil sem se študiju etnologije in kulturne antropologije. Za etnologijo me je v začetku devetdesetih let navdušila Tita Porenta iz Tržiškega muzeja. Že v mladosti me je zanimala kultura oblačenja. Obiskoval sem seminarje za folklorne skupine. Tam sem spoznal, da otroci ne morejo plesati v pomanjšanih 'narodnih nošah'. Prebiral sem literaturo o oblačilih, zbiral opise in kroje ter se že v srednji šoli lotil izdelave prvih folklornih kostumov. Naredil sem nekaj sto kompletov folklornih kostumov, pri čemer mi je kdaj pa kdaj pomagala mami Iva. K vpisu na študij etnologije me je vodila želja, da bi se posvetil pretekli oblačilni kulturi. Na fakulteti sem v prvi seminarski nalogi po naključju raziskoval Vprašanje narodne noše na Slovenskem. Mentor prof. dr. Janez Bogataj mi je stal ob strani tudi pri diplomskem delu Kostumiranje narodno-zabavnih ansamblov. Predlagal je, da izdajo mojo nalogo v Knjižnici Glasnika Slovenskega etnološkega društva. Obe nalogi sta bila osnova za knjigo, na preoblikovanje prvotnega besedila pa sta vplivala Mirko Ramovš in Janja Žagar. Za moj prvenec, ki ga je 25. novembra predstavilo Slovensko etnološko društvo, imata veliko zaslug urednica zbirke Jerneja Ferlež iz Maribora in lektorica Jasna Zupan iz Škofje Loke. Zanimivo je, da je nastajanje knjige spremljalo rojstvo več otrok. Mojemu sinu Vidu se je pridružila hčerka Živa, pred izidom knjige je rodila Jasna, urednica pa je dobila dvojčka,« je zaupal 37-letni Bojan Knific, svetovalec za folklorno dejavnost na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, ki končuje doktorat, v katerem se ukvarja s kostumiranjem folklornih skupin.

 

Knjiga za strokovno javnost

Avtor je pojasnil, da je naslov knjige »Ko v nošo se odenem …« povzel po eni izmed skladb narodnozabavnega ansambla Alpski kvintet. Besedilo je napisal Ivan Sivec, prve izvedbe pa je prepeval Oto Pestner. Naslov govori o dveh osnovnih temah, s katerima se ukvarja v knjigi. V njej gre za vprašanja »noš«, »narodnih noš« ali, zapisano bolj natančno, za vprašanja pripadnostnega kostumiranja. Posebej se ukvarja s kostumiranjem narodnozabavnih ansamblov.

»Prvi del knjige pojasnjuje terminološke dileme v proučevanju oblačilne kulture, mode in oblačil, noš, pripadnostnih in drugih kostumov. Poglavjema o raziskavah oblačilne kulture in identiteti kostumiranja sledi obravnava 'slovenskih narodnih noš' od sredine 19. stoletja do druge svetovne vojne. Novost je utemeljitev, zakaj je 'gorenjska noša' prevzela pomen 'slovenske narodne noše'. Za našo identiteto sta namreč pomembna navezanost na gore (zlasti Triglav) ter na kulturne stvaritve Prešerna in drugih, ki opisujejo ta svet. Zanimiv je tudi historičen pogled na razvoj kostumiranja narodnozabavnih ansamblov. Ansambel Avsenik je bil vzor mnogim drugim tako po glasbeni kot kostumski plati. Tujci so pričakovali nastope v 'nošah'. Besedilu v slovenščini je dodan povzetek v angleščini, spoznanja pa dokumentira okrog 50 fotografij,« je povedal avtor o knjigi, ki je izšla v šesto izvodih. Po njih bodo radi segli poleg etnologov tudi ljubitelji ljudskih plesov, ki s prenosom na oder postanejo folklorni. Zanimati utegne skupine, ki se oblačijo v 'narodne noše' za razne prireditve, morda pa bo koristila kateremu izmed številnih narodnozabavnih ansamblov, saj prinaša predloge, kako naj se ti kostumirajo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 11. november 2010 / 07:00

Ugriznil, da bi lahko pobegnil

Na kranjskem sodišču začeli soditi Vladu Topiću za serijo velikih tatvin, ene v sostorilstvu z Ajdinom Dedićem.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...