Dva velika Ivana z Loškega

Svojo muzejsko sobo v Loškem muzeju je dobil Ivan Grohar, prenovljena tudi zbirka Ivana Tavčarja.

Škofja Loka - Kako pomembni osebnosti v slovenski kulturni zgodovini sta bila oba Ivana, pisatelj in politik Tavčar ter slikar Grohar, Slovenci radi vedno znova poudarjamo ob različnih priložnostih. Da gre za dva priljubljena rojaka, pa so v soboto na Škofjeloškem gradu potrdili tudi Škofjeločani, ki so v velikem številu pospremili odprtje dveh novih stalnih postavitev Loškega muzeja, prenovljene zbirke Ivana Tavčarja in v celoti na novo postavljene zbirke Ivana Groharja. Oba z nekdanjega loškega gospostva, prvi iz Poljanske, drugi iz Selške doline sta v preteklosti svoj pečat pustila tudi v Škofji Loki. Tavčar je v svojih delih opisoval tudi mesto na sotočju Sor, Grohar pa je tu preživel tista leta svojega življenja, v katerih je ustvaril svoja najbolj znana dela.

Kot je povedala direktorica muzeja Jana Mlakar, v novi »Groharjevi sobi« predstavljajo slikarjev opus, ki ga hranijo v Loškem muzeju. Gre za štirinajst del iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja, predvsem so to portreti in motivi z nabožno vsebino. Prvič je predstavljena nova pridobitev, slika z naslovom Žetev, ki je sicer nepodpisana, a s strani stroke prepoznana za Groharjevo. Razstavo odpirata Groharjev slikarski kovček in štafelaj (slikarsko stojalo) ter v ozadju nekaj reprodukcij najbolj znanih njegovih del, predstavljen pa je tudi izbor dokumentov in fotografij, pomembnih za Groharja in Škofjo Loko. »Razstava odpira enega od možnih pogledov na Groharja. Prikazuje ga v njegovem slikarskem dozorevanju in ga predstavlja kot kozmopolita,« je povedala kustosinja Barbara Sterle Vurnik in dodala, da so bile spodbuda za razstavo tudi štiri slike, ukradene leta 2007, kasneje najdene in letos vrnjene v Loški muzej. Prenovljena je razstava Ivana Tavčarja z družinskim pohištvom z dvorca na Visokem. »Tavčarjev portret je na eni strani sobe, v njegovi pisarni in knjižnici, in se diagonalno ozira k portretu njegove žene Franje Tavčar, na drugi strani, « je povedala kustosinja Biljana Ristić. Razstavo je odprla igralka Milena Zupančič, ki je povedala, da se zaradi Presečnikove Mete iz Cvetja v jeseni počuti kot Tavčarjeva sorodnica: »Postavitvi sta zelo dobri, končno je tudi Grohar dobil svoje mesto v muzeju. Občudujem slike, saj mi sprožajo čustva in mi pomagajo tudi pri mojem igralskem delu.« Na steni lahko preberemo besede Ivana Groharja iz leta 1909: »… vsak narod se ceni po višini svoje kulture …« Nadaljevanje boste našli na razstavi. Kot da bi Grohar pisal včeraj.