Duhovni nivo

Razmišljali smo o miselnem, čustvenem in telesnem načinu dojemanja sebe in okolice. Ostane nam še duhovni nivo. Do tja pridemo, ko nam odpovedo zemeljske zakonitosti. Do tja pridemo v trenutkih najhujšega trpljenja ali največjega veselja. Različne so poti. Vemo (nekako čutimo) samo, da je nad miselnimi, čustvenimi in telesnimi načini razlaganja in dojemanja sebe in drugih nekaj, kar ne znamo opisati z besedami.

Skozi vso zgodovino človeštva želimo izvedeti, od kod prihajamo, kam gremo in zakaj smo na tem svetu. Pogosto so želeli ukiniti ta pogled nase in na svet. Človek pa se ne more upreti in odpovedati, da ne bi iskal stika z nečim, kar nas presega. V različnih kulturah človek različno išče pot do duhovnega sveta. Najbolj množično poznamo to pot preko religij. Mnogi posamezniki pa so vedno iskali (verjetno jih je danes še več kot nekoč) svojstveno pot do duhovnosti. Kaj je boljše, naj presodi vsak sam. Če smo pozorni na razlage umetnikov (glasbenikov, slikarjev, plesalcev, pesnikov …), oni težko z besedami opisujejo svoja doživetja ob ustvarjanju. Nezemeljsko je težko izražati z besedami. Torej lahko zapišemo, da je prvi namen duhovnosti povezava z nečim nam neznanim in kar si tako zelo želimo. Dejstvo je, da bomo kljub zaupanju to izvedeli šele, ko bomo prešli v drugačno fazo bivanja.

Drugi namen duhovnosti pa je, da za svoj vsakdanjik iz nje črpamo moč za pomoč. Ne samo da verjamemo, da iz duhovnega sveta lahko dobimo pomoč, preko duhovnosti smo namreč vsi ljudje enaki. Med nami ni razlike. In če imamo do duhovnega sveta (večina nas to imenuje bog) spoštovanje, zaupanje, miroljubnost, upoštevanje, sočutje, zanimanje, hvaležnost, odpuščanje …, potem je nemogoče, da teh vrednot ne bi gojil do sebe in do najbližjih. Takšnega načina življenja so potem deležni vsi ljudje, ki jih srečujemo.

Dobre misli nam prijajo, uravnana čustva in čustva, ki se jih zavedamo, nas osrečujejo. Zavedanje naših telesnih reakcij, ki jih naslovimo, nas pomirjajo. Stik z duhovnim svetom nam da radost bivanja. Med nami so ljudje, ki odlično znajo kombinirati dojemanje sebe preko vseh štirih nivojev. To nam povečuje naše zavedanje. In tako lažje prevzemamo odgovornost zase in za svoja dejanja. Ljudje, ki imajo duhovna izkustva, o tem ne govorijo, saj so v zahodni kulturi nerazumljeni. Tisti, ki pa vendarle kaj spregovorijo, navajajo, da je vse v redu in da imamo v sebi veliko moč, ki je ne znamo izkoristiti. Misli in razum so se pri človeku razvili najkasneje, duhovnost je bila od nekdaj. Tako kot otrok ne more razumeti odraslega, tako z razumom ne moremo razumeti duhovnosti. Obratno pa gre.