Slovenska pisateljska pot

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 12. maj 2013 / 06:00

Dobili smo novo vseslovensko transverzalo. Najbolj znana je Slovenska planinska pot, dolga okoli štiristo kilometrov. Slovenska pisateljska pot (SPP) pa jih znese kar sedemsto! Pri njej sicer ne gre za to, da bi jo prehodili ali prevozili v celoti, kaj šele v enem samem potovanju. Gre bolj za vodnik po domovanjih 106 pesnikov in pisateljev. Zasnovalo ga je Društvo slovenskih pisateljev, založila radovljiška Didakta. Začne se pri Mišku Kranjcu v Veliki Polani in vodi križem po Sloveniji vse do Otona Župančiča v Vinici. Izbrani so seveda le pokojni pesniki in pisatelji, njihovo življenje in delo pa je prikazano tako, da je osredotočeno okoli njihovih domovanj, bodisi rojstnih bodisi tistih, v katerih so preživeli večji del življenja. Pisatelja Peter Božič in Leopold Suhodolčan sta po rodu oba Gorenjca, prvi je rojen na Bledu, drugi v Žireh. A v rojstnih krajih sta preživela le prva leta, njuni pravi domovanji sta postali Ljubljana in Prevalje … Vodnik je skupinsko delo, 106 postaj je popisalo deset avtorjev, celoto je uredil Željko Kozinc. Avtor gorenjskih postaj je Miran Hladnik.

Prehodimo v nekaj stavkih gorenjski del SPP. Začne se na gorenjskem vzhodu pri Danetu Zajcu v Zgornji Javoršici nad Moravčami, do koder pride od Slavka Gruma v Šmartnem pri Litiji. Potem vodi do graščaka Janka Kersnika na Brdu pri Lukovici, v Kamniku se ustavi v domovanjih in pri spominskih znamenjih Rudolfa Maistra in Franceta Balantiča, nato pri Josipini Turnograjski v Preddvoru, Rudiju Šeligu v Kranju, Simonu Jenku na Podreči, Ivanu Tavčarju na Visokem, Karlu Mauserju v Podbrezjah, Janezu Mencingerju v Bohinjski Bistrici, Tonetu Svetini na Bledu, Antonu Tomažu Linhartu in Ivanu Hribovšku v Radovljici, Francetu Prešernu v Vrbi, Janezu Jalnu na Rodinah, Franu S. Finžgarju v Doslovčah, Matiji Čopi v Žirovnici, Pavletu Zidarju in Tonetu Čufarju na Jesenicah, sklene pa pri Josipu Vandotu v Kranjski Gori; naslednja postaja je šele onstran Julijcev, pri Simonu Gregorčiču v Vrsnem. Zemljevid poti pokaže nekaj zelo očitnega: da je največja gostota pisateljskih domovanj v Ljubljani, kar je razumljivo, zunaj glavnega mesta pa v gorenjski Deželi, v krajih pod Stolom; ti so torej najbolj obdarjeni s tistim, čemur bi lahko rekli pesniški in pisateljski genius loci. »Vrbensko širšo okolico z Blejskim jezerom in gorami v ozadju je Prešeren v Krstu pri Savici označil kot \'podobo raja\'.« (Hladnik) Rajska je tudi zato, ker je imela tako veliko imenitnih ubesedovalcev.