"Lastnikom je pomembno, da okolje omogoča poslovanje. Ni socialnih nemirov, banke omogočajo financiranje, normalno poslujemo. Presenetilo pa nas je, da kupci sprašujejo, ali bomo glede na stanje Slovenije še lahko dobavljali naše izdelke." (Foto: Gorazd Kavčič)

Zelo hitro lahko obudimo del gradbeništva

"Na eni strani znižujemo stroške, na drugi proizvedemo več in kakovostnejše izdelke," o uspešnem poslovanju pravi Saša Bavec.

Škofja Loka - Generalni direktor škofjeloškega podjetja Knauf Insulation Saša Bavec je pred kratkim postal direktor globalnega marketinga skupine Knauf Insulation. Spregovoril je o lanskem poslovanju, letošnjih ciljih, neizvedeni investiciji v gradnjo višjega dimnika v škofjeloški tovarni, priložnostih, ki jih ponuja energetska sanacija (večstanovanjskih) stavb za slovensko gradbeništvo in najprej o napovedanem kriznem davku.

»Če bi vedeli, da bo od kriznega davka pravi učinek, ni niti pet odstotkov preveč. Če pa gre zgolj za kupovanje mandata oziroma podaljšanje časa do prihoda trojke, sem proti.«

Kaj bi za vaše podjetje pomenilo povišanje davka na dodano vrednost?
»Povišanje DDV ne bo bistveno vplivalo na poslovanje, prepir o odstotku ali dveh je prepir o oslovi senci. Bolj me boli krizni davek. V podjetjih skušamo varčevati, prihranjeno nato investiramo. Trenutni predlog samo jemlje na strani potrošnje in daje v neproduktivno trošenje države. Potrebujemo spodbujanje gospodarske rasti.«

Podobno že drugo leto zapored?
»Zelo podobna zgodba se odvija že dve leti. Žal mi je tudi iger vsakokratne opozicije. Če bi opozicija podprla Pahorjeve ukrepe, bi morda imeli manj težav že dve leti, lani je bilo enako s takratno opozicijo. Morda se zgodba ponavlja tudi sedaj, predvsem pa izgubljajo kredibilnost.«

Ste v tuji lasti. Kakšno kredibilnost imate oziroma imamo v očeh tujcev?
»Lastnikom je pomembno, da okolje omogoča poslovanje. Ni socialnih nemirov, banke omogočajo financiranje, normalno poslujemo. Presenetilo pa nas je, da kupci sprašujejo, ali bomo glede na stanje Slovenije še lahko dobavljali naše izdelke. Na srečo imamo lastnika, ki je v najvišjem bonitetnem razredu, zato z lahkoto preženemo strahove.«

V lanskih načrtih ste si zastavili ambiciozen cilj, okroglih sto milijonov evrov prometa iz poslovanja. Vam je uspelo?
»Načrte smo presegli, dosegli smo 102 milijona evrov prometa. Dobiček pred davki je bil 15 odstotkov višji, in sicer 9,2 milijona evrov, po davkih pa 8,2 milijona evrov oziroma sto tisočakov več kot leto prej.«

Kljub recesiji v velikem delu Evrope vam uspeva rast in višanje dobička. Kako?
»Delamo to, kar sem povedal prej: na eni strani znižujemo stroške z optimizacijo poslovnih procesov, zmanjšujemo porabo energije in surovin, na drugi strani pa proizvedemo več z enakim številom delavcev ter izboljšujemo kvaliteto izdelkov. Trgu ponujamo tudi izdelke z višjo dodano vrednostjo. Delujemo po načelu evro na evro. Na koncu se to odraža v poslovnih rezultatih.«

So glavni trgi še vedno okoliške države?
»Glavni trgi so Nemčija, Avstrija, Poljska, Italija in Slovenija, sicer prodajamo v štiridesetih državah.«

Knauf Insulation povezujemo z gradbeništvom, že predlani pa je vaša prodaja za ta segment gospodarstva predstavljala le 15 odstotkov.
»Ostajamo na tem odstotku, čeprav čudežno v Italiji zelo dobro poslujemo. Ne pomeni, da gre tamkajšnjemu gospodarstvu bistveno bolje, da so iz recesije, bolj se pozna vpliv propada štirih veletrgovcev in prerazporejanja moči dobaviteljev. Upamo, da se bo tudi v Sloveniji močneje odrazila pomoč države pri energetski sanaciji stavb v občinski lasti in Eko sklada za zasebnike. Tudi mi se bomo potrudili, da bi Slovencem ponudili dodatne spodbude za energetsko obnovo večstanovanjskih stavb.«

Zanimivo je, da se lastniki v večstanovanjskih stavbah ne odločajo bolj za energetsko sanacijo, saj bi jim stroški za ogrevanje padli za polovico in več.
»Težava je v stanovanjskem zakonu, ki za pridobitev kredita stanovalcev zahteva popolno, stoodstotno soglasje vseh. To zavre 95 odstotkov prenov. Če bi sprostili zavore, bi lahko oživili velik del gradbeništva.«

Menite, da je to velika priložnost za Slovenijo?
»Energetska sanacija večstanovanjskih stavb je ocenjena na čez 1,5 milijarde evrov ali 150 milijonov evrov na leto v desetih letih. Če menjamo še kotlovnice, je znesek še višji in ogromni prihranki v višini sto milijonov evrov letno. V desetih letih bi bili poplačani lastniki, pridobila bi tudi država, saj bi gradbeništvo zraslo vsaj za deset odstotkov.«

Vaš slogan pravi, da je čas za varčevanje energije. Vi prepričujete investitorje, kaj lahko naredi država?
»Nujne so spremembe stanovanjskega zakona, saj sedaj potrebujejo soglasje vseh lastnikov. To je nerazumljivo, saj lahko navadna večina poviša znesek vplačevanja v rezervni sklad, za investicijo se mora odločiti 75 odstotkov lastnikov, vsi skupaj pa se morajo odločiti za najem kredita. Sedanje število obnov je veliko premajhno, da bi dosegli zastavljene cilje. Z večjimi upravniki smo nenehno v stikih, pomagamo pripravljati projekte in prepričujemo lastnike, ustavi pa se pri kreditih. Izgubljamo vsi.«

Vrnimo se na delo v vašem podjetju. Je rasti prometa sledilo zaposlovanje ali ste le povečevali dodano vrednost?
»Oboje. Lani smo leto končali z osmimi sodelavci več in nas je bilo konec leta 413, zrasla je tudi dodana vrednost. Letos naj bi zaposlili dodatnih 16 sodelavcev, vse za nedoločen čas.«

So zaradi dobrega dela rasle tudi plače?
»Zagotovo. Vsako leto masa plač zraste za dva, tri odstotke, vendar selektivno, brez uravnilovke. V štirih letih so se plače povišale za pet do deset odstotkov vsaj polovici zaposlenih.«

Sprašujemo zaradi bolje plačanih sodelavcev v razvojnem centru, ki povečujejo povprečno plačo v podjetju.
»Med razvojniki je danes 55 sodelavcev, dodana vrednost na zaposlenega v našem podjetju znaša dobrih 70 tisoč evrov dodane vrednosti.«

Bo Knauf Insulation Škofja Loka rasel tudi letos?
»Računamo, da bomo še optimirali naše delo in še rasli, vsaj za nekaj milijonov evrov. Želja je, da bi dobiček rasel hitreje kot prodaja, saj kapacitet ne moremo poviševati v nedogled. Če se stroški ne bodo nekontrolirano povišali in ne bo v Evropi drastičnih sprememb na slabše, je ta rezultat dosegljiv.«

Napovedali ste investicijo v dimnik, graditi pa še niste začeli.
»Ustavilo se je pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Prihodnje leto moramoimeti nov dimnik; ali bomo gradili višjega, 65-metrskega, za katerega potrebujemo gradbeno dovoljenje, ali pa bomo gradili enako visokega sedanjemu, za kar ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. In trideset let bo tak. Graditi bomo začeli letos poleti, aprila prihodnje leto pa bo investicija zaključena. Če bo dimnik nižji, bo to škoda tako za Škofjo Loko kot za širšo okolico, saj bi višji ob neugodnih vremenskih razmerah izpuste bolj razpršil in bi bili manj moteči za okolico. Vsi izpusti so sicer v dovoljenih mejah, smrad bi se ob višjem dimniku razporedil po širšem okolju.«

Delno ste obnovili delo na lokaciji Bodovlje. Zakaj?
»Tu je pilotni obrat testiranja novih tehnologij izdelkov iz kamene volne. Prvi testi so namenjeni menjavi obstoječe tehnologije za taljenje kamna s koksom na nov energent – plin. To bi bil velik preskok za naše delo. Proizvodnje v Bodovljah pa ne bo, opravljamo le pomembne korake za naš razvoj. V treh letih bomo skupaj vložili pet milijonov evrov, lani smo za to lokacijo namenili dva milijona evrov.«

Knauf Insulation Škofja Loka v številkah

2012

rast glede na 2011

prodaja

102 mio evrov

12 %

čisti dobiček

8,2 mio evrov

100.000 evrov

zaposleni

413

8

dodana vrednost

70.000

10 %

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 9. avgust 2014 / 11:10

Petindvajset črk za šest tisoč pismenk

Triindvajsetletna Maja Krmelj z Orehka pri Kranju je diplomirana sinologinja. Najprej so jo pritegnile pismenke, na študijskih potovanjih na Daljni vzhod pa jo je Kitajska očarala v mnogih pogledih, p...

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 25. september 2009 / 07:00

Dnevi zaščite in reševanja

Jesenice - Danes se na Jesenicah pričenja dvodnevna prireditev Dnevi zaščite in reševanja z naslovom V nesreči nisi sam. Organizatorja sta Občina Jesenice in občinski štab civiln...

Gorenjska / petek, 25. september 2009 / 07:00

Nič več kamen spotike

Po temeljiti obnovi Petrovčeva domačija v središču Cerkelj ni več kamen spotike, ob letošnjem občinskem prazniku ugotavlja cerkljanski župan Franc Čebulj.

Prosti čas / petek, 25. september 2009 / 07:00

Po sledeh čudodelnega izcelitelja

V nedeljo, 27. septembra, bodo med 14. in 20. uro (vmes sta dva odmora) v galeriji DPD Svoboda v Žireh predvajali dokumentarni film Fenomen Bruno Gröning - po sledeh "čudodelnega izcelitelja".

Kronika / petek, 25. september 2009 / 07:00

Zaslišali bodo še kranjsko zdravnico

Kranj - Na torkovem nadaljevanju sojenja 61-letnemu Preddvorčanu Ivanu Fortunu zaradi poskusa uboja 38-letnega sina Roberta so na kranjskem okrožnem sodišču zaslišali zdra...

Slovenija / petek, 25. september 2009 / 07:00

Neuspešna v boju s krizo

Leto dni po volitvah vlado Boruta Pahorja podpira le še 38 odstotkov ljudi, kažejo raziskave javnega mnenja.