Planica povezuje

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / torek, 29. marec 2022 / 21:33

Najmanj trikrat izjemna letošnja Planica: skoraj šestdeset tisoč gledalcev, skoraj tisoč točk naših orlov na treh tekmah in izjemno vreme. Pohvale so sprejemali tudi organizatorji. Zaključek letošnje sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih je bil res sanjski.

Gledalci so se lahko znova vrnili v dolino pod Poncami. Planiškim tekmam dajo dušo, brez njih ni prave Planice. Vzdušje je bilo sproščeno, navijaško ... Pod letalnico se je vsaj za nekaj časa pozabilo na vse tegobe trenutnega časa. V ospredju so bili uspehi naših skakalcev. Na domačem prizorišču so bili daleč najboljši. Veselje se je začelo že na petkovi prvi posamični tekmi. Osvojili so prva štiri mesta, s tem pa izenačili rekord, ki je imel že dolgo brado. Sobotna ekipna zmaga je bila nekako pričakovana, v nedeljo pa so prvi dve mesti prepustili konkurenci. Zadnji dan so se podeljevali pokali za celotno sezono. Tudi tam so bili zraven Slovenci. Žiga Jelar je najboljši letalec letošnje zime. Spisal je posebno zgodbo. Po koncu lanske sezone si ni vzel skoraj nič počitka, bil z mislimi in dejanji osredotočen na letošnjo olimpijsko sezono. Načrte mu je ravno v času, ko se je začelo zares, prekrižal covid-19, ki ga je za dolgo oddaljil od skakalnic. Vrnil se je z dna na vrh in dokazal, da je iz pravega testa. Sreča mu tokrat ni obrnila hrbta. Dobil je boj za mali kristalni globus. Boj je bil napet tudi za velikega. Skupni zmagovalec je znova Japonec Rjoju Kobajaši. Tudi njegova zgodba se piše z veliko začetnico. Japonci so bili celotno sezono od doma, kar pomeni pol leta. Ko je težko, ko ne gre po načrtih, je v takšnih okoliščinah zdržati še težje. Kobajašiju je uspelo. Novega velikega uspeha se je lahko veselil v družbi staršev, ki sta priletela na finale sezone. Veseli so bili tudi Avstrijci, zmagovalci pokala narodov. Letošnja Planica je bila čustven vrtiljak za marsikoga – tudi za Norvežane. Marius Lindvik je dobil zadnjo tekmo in se v skupnem seštevku povzpel na tretje mesto, v vlogi gledalca se je v Planico po lanskem hudem padcu vrnil Daniel Andre Tande in se srečal z osebjem, ki mu je rešilo življenje, sicer bi bil, kot je dejal, verjetno že pokopan na Norveškem. Pokopališče, natančneje grob pokojnega prijatelja in mentorja Ludvika Zajca pa je obiskal njihov športni direktor Clas Brede Braathen.

V Planici je bilo čutiti močno povezanost na različnih relacijah, zato zaključimo z besedami našega trenerja Roberta Hrgote: »Lepo je, ko so ljudje tako povezani, tako navijajo. V teh časih je tega malo manjkalo in želim, da bi se ta povezanost prenesla še izven Planice.« Da bi se njegove želje uresničile, si verjetno želimo vsi. Le skupaj lahko dosežemo nemogoče, drug proti drugemu pa ... nič dobrega.