Evolucijska teorija

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Prosti čas / torek, 21. november 2006 / 05:00

Test: Mercedes-Benz E320 CDI Avantgarde

Pri prenovi že znanih avtomobilov je včasih bolje sprejemati kompromise in se posegov lotiti na premišljen način, kot brezglavo in za vsako ceno uvajati obsežne spremembe. Tega se pri stuttgartski trikraki zvezdi dobro zavedajo, saj so pri prenovi razreda E ubrali pot previdne evolucijske preobrazbe, namesto radikalnih posegov, ki bi uveljavljeno uspešnico spravili z začrtane poti. Ko so se ukvarjali z analizami vzrokov padca prodaje v primerjavi z obema glavnima tekmecema, so ugotovili, da avtomobil sploh ni slab ali zgrešen, do popolnosti mu je manjkalo le nekaj zanesljivosti in kakovosti, predvsem glede delovanja elektronskih sistemov.

In čeprav na prvi pogled ni videti, ima letos poleti osveženi razred E, kar okoli dva tisoč sprememb. Večina jih je skritih v drobovju, nekaj manjših je vidnih na zunanjosti. Precej oster pogled je potreben, da se opazijo rahlo preoblikovani žarometi, bolj izrazita maska hladilnika, masivnejši prednji odbijač z večjo režo za zrak in kičasti kromirani letvici pri meglenkah. S tem se seznam zunanjih novosti tudi konča, a tudi v potniški kabini, z upoštevanjem novih barvnih kombinacij sedežnega oblazinjenja in plastike armaturne plošče, ga je hitro konec. Nenazadnje, le zakaj bi spreminjali tisto, kar je dobro in je bilo kupcem že doslej všeč. Na armaturni plošči E kaže samo uglajenost in germansko redoljubje; merilniki so pregledni in številčnice so podobne kot na najbolj imenitnih švicarskih urah, vsa stikala so dostopna in logično urejena, osrednji informacijski zaslon pa, kljub temu da združuje več funkcij, ni zapleten za uravnavanje. Počutje v tej limuzini je naravnost imenitno, čeprav je prostora za kanček manj, kot ga obetajo zunanje mere, toda udobje je res vrhunsko, še posebej, če je podvozje oplemeniteno z zračnim vzmetenjem, ki lahko hkrati blaži posledice grbinastih cest in vozniku omogoča tudi tršo nastavitev blažilnikov. In za volanom tega avtomobila je res prijetno: volanski obroč je pravšnje velikosti in z novim volanskim servoojačevalnikom je vrtenje skoraj otročje lahko, upravljanje z volanskimi gumbi, ki ukazujejo radijskemu sprejemniku, potovalnemu računalniku in morebitnemu telefonu pa tudi ne preveč zapleteno. Novi sedemstopenjski samodejni menjalnik še enkrat več dokazuje, da v Stuttgartu precej bolje obvladajo zahtevno avtomatiko kot enostavnejše ročne menjalnike. V kombinaciji s 3,2-litrskim šestvaljnim turbodizelskim motorjem so vozni užitki skoraj izjemni. Pogonski stroj premore več kot dovolj moči in navora za lagodno ali dinamično premikanje težke limuzine, tudi ko so voznikovi ukazi s stopalko za plin odločni, prede uglajeno in tiho, čeprav uboga urno in energično; pretikanje menjalniške avtomatike je komaj zaznavno in zdi se, da je ta mercedes že zelo blizu za številko večjemu in še bolj prestižnemu razredu S.

V Stuttgartu so z E-jem naredili torej natanko tisto, kar mu je doslej manjkalo: s premišljenimi posegi so mu dvignili stopnjo elegance, ga oplemenitili z novo tehnologijo in, kot kaže, očitno poskrbeli, da z njim ne bo več težav, ki bi lastnike spravljale v slabo voljo. Zato se zdi, da je njegovo vztrajanje v zvezdniških sferah (tudi cenovnih) smiselno in upravičeno.

Tehnični podatki:

Mere: d. 4,856 š. 1,822, v. 1,483 m, medosje 2,854 m

Prostornina prtljažnika: 540 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 1750/ 2275 kg

Vrsta motorja: štirivaljni, turbodizelski, 24V

Gibna prostornina: 2987 ccm

Največja moč pri v/min: 165 kW/224 KM pri 3800

Največji navor pri v/min: 540 pri 1600

Najvišja hitrost: 250 km/h Pospešek 0-100 km/h: 6,8 s

Poraba goriva po EU norm.: 10,3/ 5,6/ 7,3 l/100 km

Maloprodajna cena: 12.899.000 SIT (53.827 EUR)

Uvoznik: AC Intercar, Ljubljana