Postali vizionarji in za zgled drugim

»Slovensko kmečko sirarstvo je v tridesetih letih prišlo ob bok evropskemu, na marsikaterem področju smo vizionarji ali za zgled drugim,« pravi Milan Brence, predsednik Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.

Gorenja vas – Člani Združenja kmečkih sirarjev Slovenije so se v nedeljo, 13. marca, zbrali na občnem zboru v Poljanski dolini. Za uvod so si v Stari Oselici ogledali predelavo mleka na kmetiji Pr' Leskovc. Kot je povedal mladi gospodar, 31-letni Jakob Dolinar, kmetija leži na sedemsto metrih nadmorske višine, obsega petdeset hektarjev zemljišč, od tega je trideset hektarjev gozda in dvajset hektarjev travnikov, še deset hektarjev travnikov imajo v najemu. Redijo okrog petdeset goved, od tega trideset krav molznic. Glavna dejavnost je prireja mleka, na dan namolzejo od petsto do šeststo litrov mleka. Približno eno tretjino ga v okviru dopolnilne dejavnosti predelajo v mlečne izdelke, preostalega prodajo loški kmetijsko-gozdarski zadrugi. Njihov paradni izdelek je poltrdi sir Oselčan, sicer pa izdelujejo tudi sir z različnimi dodatki, jogurt, skuto, maslo, sir za peko na žaru ... Večino izdelkov prodajo doma na kmetiji, preostalo pa v Domačih kotičkih v trgovinah loške zadruge pa tudi v trgovinici, ki jo je Jakobova partnerka Kristina odprla v Škofji Loki. »Čeprav je konkurenca na trgu vse hujša, pa kakovostnih izdelkov ni problem prodati. Osnova za dober izdelek pa je dobro mleko,« pravi Jakob in dodaja, da jim je pri sirarstvu na kmetiji v pomoč tudi združenje: obvešča jih o raznih birokratskih zadevah, organizira predavanja in tečaje, jim pomaga rešiti morebitne strokovne probleme ...

Polovica v shemi Izbrana kakovost – kmečki

Sirarji so občni zbor nadaljevali v Sokolskem domu v Gorenji vasi – najprej s predstavitvijo raziskav Inštituta za mlekarstvo in probiotike ter z dejavnostjo podjetja Filtris, nato pa s predstavitvijo poročil o lanskem delu in letošnjega programa dela, volitvami novega predsednika in organov združenja ter predstavitvijo znamke Izbrana kakovost – kmečki. V združenju je bilo ob koncu lanskega leta 128 kmečkih sirarjev, od tega se jih je 57 lani vključilo v shemo Izbrana kakovost – kmečki. Lani so se v okviru združenja izobraževali tudi o evropskih smernicah dobre higienske prakse v proizvodnji obrtno izdelanih sirov in mlečnih izdelkov, na sestanku na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter na kmetijsko-gozdarski zbornici je bila pomembna tema zagotovitev dodatnega kadra – tehnologa v sirarstvu in mlekarstvu, za prizadete v potresu na Hrvaškem so zbrali štiri tisoč evrov ...

Letos pomemben sirarski dogodek v Bohinju

In kaj načrtujejo letos? Od 1. do 3. oktobra bo v Bohinju mednarodna konferenca Evropskega združenja kmečkih in obrtniških sirarn, Slovenija pa bo kot gostujoča država pripravila mednarodno konferenco o planinskem sirarstvu ter ogled sirarn v Posočju in v Bohinju. Ob zaključku konference bo na Brdu 4. oktobra še tretji festival slovenskega sira. Letos bodo v združenju pripravili tudi začetni in nadaljevalni tečaj sirarstva v Triesdorfu in najmanj dve izobraževanji o evropskih smernicah dobre higienske prakse, oblikovali bodo predloge za spremembo zakonodaje glede olajšav za kmečke obrate, sirarjem bodo pomagali pri načrtovanju sirarn in vzpostavitvi sistema za zagotavljanje varne hrane, organizirali strokovno ekskurzijo na Hrvaško ...

Na marsikaterem področju za zgled drugim

Letošnji občni zbor je bil volilni, vendar ni prinesel bistvenih kadrovskih sprememb. Združenje bo še naprej vodil Milan Brence s Pustotnikove kmetije v Gorenji vasi, ki je skupaj z ženo Žužo ledino slovenskega kmečkega sirarstva oral že celo desetletje pred ustanovitvijo združenja. »Takrat ni bilo zakonodaje, ki bi kmetijam omogočala razvoj zasebnega sirarstva, in vse, kar smo naredili, je bilo v nasprotju s tedanjimi predpisi in miselnostjo,« se svojih začetkov spominja Milan, danes pa z zadovoljstvom ugotavlja: »Slovensko kmečko sirarstvo je v tridesetih letih prišlo ob bok evropskemu, na marsikaterem področju smo vizionarji ali za zgled drugim – tudi Avstriji, ki ima dobro razvito kmečko sirarstvo, a slabše organizirano. »Ponudbe malih sirarjev je na trgu vse več, a količina ni tolikšna, da je trg ne bi prenesel. Večji problem je v tem, da je to dejavnost, ki zahteva velik angažma človeškega potenciala, zato je edina pot za nadaljnji razvoj tudi ekonomsko združevanje,« pravi Milan. Na vprašanje, kaj je glavni problem kmečkih sirarjev, odgovarja, da je začela kvaliteta izdelkov malo stagnirati oziroma nazadovati. »Prva generacija sirarjev se je sirarstva lotevala zelo odgovorno in se je za vse morala zelo potruditi, danes je tistim, ki se lotevajo predelave mleka, dosegljivo vse – znanje, tehnologija, trg,« pravi in dodaja, da tudi šolstvo ni sledilo potrebam malih kmečkih sirarjev po znanju, zato so znanje iskali na tujem ali so se izobraževali s pomočjo tujih strokovnjakov. Na občnem zboru se je združenju pridružil tudi Inštitut za mlekarstvo in probiotike, kar bo pomembno za pretok znanja.