Nova civilna družba

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 16. avgust 2019 / 11:14

»Korupcija, če jo razumemo v skladu z njeno moderno definicijo, torej kot partikularizem, je rak rana civilizacije in slovenske družbe še posebej. V času, ko se naša država sooča z vrsto izzivov na ekonomskem in socialnem področju, se obstoječe avtoritete ne zavedajo niti vzrokov zanje, kaj šele, da bi nam lahko ponudile rešitve. Eni se delajo, da slepo verjamejo v pristope, ki jih v boju s korupcijo uporablja kaka Švedska ali Danska. Pri tem vehementno ignorirajo dejstvo, da Slovenci po svojih ključnih karakteristikah nismo primerni za enake institucionalne rešitve kot Skandinavci. Drugi se vedejo, kot da korupcija v Sloveniji ni problem in da se lahko razvijamo, ne da bi jo temeljito zmanjšali. Tretji verjamejo, da lahko menjava ljudi na oblasti in sprememba zakonodaje spreobrne trend. Pokazal sem, da so s stališč antropologije, sociologije in vedenjske ekonomije vse tri navedene pozicije nesprejemljive. Povprečni posameznik sam na sebi nikoli ni bil zadosten moralni agent. Od nekdaj je moralne okvire posamezniku določala skupnost. Ta skupnost se je zgodovinsko razvijala in preoblikovala v sodobno državo, za katero pa se izkaže, da ne predstavlja več ustreznega moralnega okvira. V moderni državi ključni evolucijski mehanizmi sodelovanja, torej direktna in indirektna povračevalnost ter skupinski izbor, ne delujejo več. Ti mehanizmi so skozi zgodovino oblikovali sodobnega človeka kot družbeno bitje. Pretežni del delovanja teh mehanizmov na posameznika poteka izven zavestnega oziroma razumskega doživljanja, na nivoju pod in nadzavesti (vesti). Ukrepi sodobne države za doseganje družbeno sprejemljivega obnašanja posameznikov pa so skoraj izključno usmerjeni na zavestno ravnanje posameznikov kot homo oeconomicusov. Predlagam, da inovativno izkoristimo zadnje razpoložljive vire v obliki 14,4 milijarde EUR vrednega državnega premoženja za to, da v boju s korupcijo in drugimi težavami, ki nas posledično pestijo, aktiviramo široke množice ljudi. Predlagam ustanovitev civilnih zadrug tako, da izkoristimo in formaliziramo obstoječo mrežo stikov vsakega posameznika …« (str. 75)

Gornji odlomek je iz knjige, ki je drobna, a zelo premišljena in morda predrzna. Ali pa socialno utopična. Korupcijo naj bi izkoreninili tako, da bi med državljane na zadružni način razdelili del preostalega državnega premoženja. »Elite«, ki so nam ukradle državo, tega seveda ne bodo dovolile. Avtorju, ki je Radovljičan, pa lahko za njegov pogum samo čestitamo.