Spor zaradi prodaje zemljišč

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Naklo / sobota, 14. marec 2015 / 09:26

Gorenjska gradbena družba in Občina Naklo se na kranjskem sodišču vzajemno tožita zaradi 1,6 milijona evrov vredne prodaje zemljišč v Gobovcih. Tožba tudi po več kot šestih letih še ni končana.

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so v sredo začeli obravnavati gospodarski spor med Gorenjsko gradbeno družbo (GGD) in Občino Naklo, v katerem GGD od občine terja plačilo slabih 1,4 milijona evrov s pripadki in izdajo zemljiškoknjižne listine, občina pa z nasprotno tožbo od kranjske družbe terja plačilo 370 tisoč evrov s pripadki. Tožbi sta povezani s prodajo občinskih zemljišč blizu naselja Gobovce (k. o. Podbrezje), ki jih je občina leta 2008 za 1,62 milijona evrov (z DDV) na javni dražbi prodala edinemu ponudniku Cestnemu podjetju Kranj, sedaj GGD. Gre za tri parcele v skupni velikosti približno 1,4 hektarja, ki v naravi predstavljajo pašnik in javno pot. Cestno podjetje je v letih 2008 in 2009 že poravnalo 1,25 milijona evrov (z davkom) kupnine, medtem ko zadnjega obroka v višini 370 tisoč evrov ni plačalo z razlago, da na kupljenih zemljiščih do danes ni bila omogočena stanovanjska gradnja, kar se je z naknadnim dodatkom k pogodbi v januarju 2010 zavezala občina. Ta je sicer že pred prodajo zemljišč začela postopek za spremembo njihove namenske rabe, vendar ga je morala kasneje na zahtevo ministrstva za okolje in prostor prekiniti. Februarja 2010 je tako občinski svet potrdil občinski prostorski načrt, po katerem so omenjena zemljišča, katerih lastnica je še danes občina, razvrščena v območje kmetijskih zemljišč.

Kupili, kar se je prodajalo

Po neuspešnem poskusu poravnave je pooblaščenec Občine Naklo Luka Brezovec na sredini obravnavi sodnici Brigiti Porenta navedel, da je tožba GGD povsem neutemeljena, saj je občina izpolnila vse svoje obveznosti, medtem ko tožnica kupnine ni v celoti plačala. V dokaz je predložil potrdila o namenski rabi zemljišč v obdobju med 5. septembrom in 27. oktobrom 2008, ko sta potekala prodaja in nakup zemljišč, ter na dan 4. november 2008, ko bi moral GGD po pogojih, navedenih v javni objavi zbiranja ponudb, poravnati celotno kupnino. »Iz potrdila je razvidno, da se v relevantnem času namenska raba zemljišč ni spreminjala in je bila enaka kot na dan javne objave njihove prodaje, torej da so bila ves ta čas uvrščena v območje z oznako SK 3/1, kar pomeni, da je šlo za stavbna zemljišča. Tožeča stranka je kupila natanko to, kar je bilo tudi javno objavljeno. Morebitna poslovna pričakovanja ali špekulacije, ki bi jih imela tožeča stranka glede na tedaj odprte postopke sprememb prostorskih aktov, pa ne morejo iti v škodo občine, saj v zvezi s tem ni prevzela nobene zaveze, četudi pa bi jih, pa bi bile te nične,« je opozoril odvetnik in dodal, da Občina Naklo ne more nositi odgovornosti za naknadne spremembe namembnosti zemljišč.

Obe strani na tankem ledu

Povsem nasprotno stališče pa je predstavila pooblaščenka GGD Marija Mošnik, ki je menila, da predložena potrdila o namenski rabi zemljišč ne morejo biti verodostojna, saj jih je izdala občina, ki je v tem sporu tožena stranka. »Več dokazov potrjuje, da je Občina Naklo leta 2008 v resnici javno objavila prodajo kmetijskih zemljišč, vendar ob namenu, da jih proda kot stavbna zemljišča, takrat ko bodo odprti postopki sprememb prostorskih aktov končani. Zemljišča so bila torej kupljena pod pogojem, da bo sprememba namenske rabe sprejeta, na kar je bil vezan tudi zadnji obrok kupnine. Torej ne gre za ničnost zavez občine,« je poudarila.

Sodnica je po predstavitvi argumentov obeh strani ugotovila, da se stranki ne strinjata prav v ničemer, zato bo v nadaljevanju izvedla dokazni postopek z zaslišanjem vseh vpletenih v postopek prodaje in nakupa zemljišč, tudi nekdanjega nakelskega župana Ivana Štularja, Janeza Gradišarja kot pogajalca za tedanje CP Kranj in direktorja GDD Branka Žiberno. »Izid pravde je ta trenutek nepredvidljiv, obe strani sta na zelo tankem ledu,« je še dejala.

Prodajo zemljišč v Gobovcih je ob preverjanju pravilnosti poslovanja Občine Naklo v letu 2011 revidiralo tudi računsko sodišče in pri tem ugotovilo več nepravilnosti. Med drugim tudi, da vrednost vseh prodanih zemljišč sploh ni bila uradno ocenjena, po njegovem pa je bila sporna tudi naknadna zaveza občine, da si bo prizadevala izvesti postopek spremembe namenske rabe nepremičnin najpozneje do konca leta 2011, saj občina ne more zagotoviti, da se bodo s spremembo namenske rabe zemljišč strinjali tudi nosilci urejanja prostora, ki izdajajo zakonsko zahtevana soglasja.