Uspešno porabiti sredstva

Trajnostni razvoj in kohezijska politika v prihodnjih letih sta bila v središču letošnjega devetega srečanja županov in občin Slovenije ter razglasitve razvojno najbolj prodornih občin, ki se je odvijalo na Bledu.

Bled – »Bistvena novost kohezijske politike v novi finančni perspektivi bo premik od infrastrukturnih projektov k projektom, ki bodo povečevali konkurenčnost gospodarstva in omogočili odpiranje novih delovnih mest,« je uvodoma poudarila ministrica, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj. Sloveniji bo iz kohezije namenjenih 4,1 milijarde evrov, od tega 3,2 milijarde evrov za operativni program, preostanek pa programu za razvoj podeželja in ribištvu. Dosedanje sodelovanje z župani je bilo po ministričinih besedah dobro, zato tudi v prihodnje od lokalnih skupnosti pričakuje številne pobude.

Kohezijska politika do leta 2020 je bila tudi tema omizja s predstavniki vlade in župani z naslovom Dialog za Slovenijo. Kot je poudaril direktor urada za kohezijsko politiko Bojan Suvorov, se bo v prihodnje treba osredotočiti predvsem na rezultate. »Ne bomo več govorili zgolj o črpanju evropskih sredstev, ampak kaj smo z njimi dosegli. Ne bo pomembno, koliko denarja smo izkoristili, ampak kako uspešno smo ga porabili.« S tem se župani, ki so sodelovali na omizju, niso v celoti strinjali. Tako je tudi škofjeloški župan Miha Ješe opozoril, da je pomembno počrpati vsa sredstva, saj ni smiselno vlagati več, kot dobimo. Zadnja leta so v občini prav s pomočjo evropskih sredstev izpeljali številne investicije, ki so po njegovih besedah zelo lahko merljive in imajo pozitivne učinke tudi na okolje. V glavnem je šlo namreč za gradnjo vodovoda in energetske sanacije javnih objektov. »V prihodnji finančni perspektivi pa se kar nekako ne najdemo,« je priznal in dodal, da bodo morali biti pri snovanju programov, ki bodo prinesli novo zaposlovanje, zelo inovativni in se znati tudi povezovati med seboj. Tudi župan Velenja Bojan Kontič je poudaril, da mu je sicer všeč, ko govorijo, da bodo v prihodnje osredotočeni na rezultate, a ti so po njegovem premosorazmerni z višino počrpanih sredstev. »Čeprav imamo doslej v naši občini dobre izkušnje s črpanjem evropskih sredstev, pa za prihodnje obdobje nisem optimist,« je poudaril in dodal, da so razpisi podobni »kinder jajčkom« – dokler jih ne odpreš, ne veš, kaj je notri.

Pred slovesno podelitvijo nagrad za razvojno najbolj prodorne občine je zbrane nagovoril še predsednik vlade Miro Cerar. Predvsem se mu zdi pomembno, da so si s predstavniki občin v dosedanjih pogajanjih glede rebalansa proračuna začeli zaupati. Skupaj so tako po njegovem prišli do številnih dobrih rešitev, a pred njimi je še nekaj izzivov. »Želim, da bi bili v občinah še naprej pogumni in dejavni ter se povezovali med seboj, da naredimo kaj drug za drugega. Le tako bomo lahko razvili razvojno orientirano družbo, v kateri se bo vsak dobro počutil.« Zlati kamen za najbolj razvojno prodorno občino je na slovesnosti prejela občina Šentrupert, med finalisti pa je bila tudi občina Kranj. Zlati kamen je sistem za spodbujanje in spremljanje razvoja na ravni lokalne samouprave in s tem kakovosti življenja na lokalni ravni.