S simboličnim prerezom traku so prenovljeni del Tunjiške ceste odprli: podžupan Matej Slapar, predsednik KS Tunjice Matjaž Sedušak, predsednica KS Kamnik-center Ivanka Učakar, župan Marjan Šarec in podžupan Igor Žavbi.

Odprli del Tunjiške ceste

Po večmesečnih zahtevnih gradbenih delih so v ponedeljek slavnostno odprli del prenovljene Tunjiške ceste. A gradnja kanalizacije proti Tunjicam se nadaljuje, zato se je župan zahvalil krajanom za potrpljenje.

Košiše – Krajani Košiš in Tunjiške Mlake so se razveselili tudi uradnega odprtja dela Tunjiške ceste od stavbe zavoda za gozdove do vrha klanca proti Tunjicam.

Kot je v svojem nagovoru poudaril župan Marjan Šarec, gre za pomemben projekt, na katerega se je čakalo vrsto let. »Po navadi odpiramo povsem zaključene investicije, danes pa odpiramo le del te ceste, ki pa naj nam bo spodbuda za naprej. Dela proti Tunjicam se namreč še vedno nadaljujejo. Resnično gre za velik projekt, na katerega se je čakalo dolga leta. Bilo je nemalo težav, a smo jih uspešno reševali. Pohvaliti moram izvajalce, ki so opravili korektno delo, prisluhnili so občini in tudi krajanom. To, kar vidimo nad zemljo, je za marsikoga veliko pomembnejše kot tisto, kar se skriva pod zemljo, številni so namreč zelo težko čakali spet prevozno cesto. Poudariti je treba, da je bil teren zelo naporen in smo napredovali praktično centimeter za centimetrom. Hvala krajankam in krajanom za njihovo potrpežljivost, saj so obvozi trajali precej časa. Hvala ekipi na Občini Kamnik, ki se je trudila za pridobitev vseh soglasij, da smo delo sploh lahko začeli. Kot veste, odločbe vlade o črpanju kohezijskega denarja kljub obljubam še niso izdane, tako da smo vse to naredili na lastne stroške,« je povedal župan.

Obnova ceste je sicer del večjega projekta izgradnje kanalizacije za komunalne odpadne vode v Tunjiški Mlaki. Izbrani izvajalec (Gorenjska gradbena družba s partnerjem SGP Graditelj in podizvajalcem Komunalnim podjetjem Kamnik) je na tem odseku izvedel rekonstrukcijo cestišča s hodnikom za pešce, v zemljo pa so poleg cevi za kanalizacijo položili še vode za televizijo, internet, vodovod in javno razsvetljavo. Vrednost investicije do vrha klanca je stala približno 340 tisoč evrov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / petek, 12. oktober 2007 / 07:00

Škofjeločani bodo šli znova na volitve

V Škofji Loki bodo ponovne volitve župana na treh voliščih, lahko pa celo na območju vse občine, kajti ustavno sodišče je naložilo upravnemu, naj prouči morebitne nepravilnosti tudi na drugih voliščih...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 23. april 2017 / 20:45

Hitri prsti

Takole so Iza Gros, Katarina Bernard, Maja Gros in Ema Meglič, učenke Glasbene šole Tržič, sedle za en (!) klavir in osemročno odigrale skladbo, pri kateri so uživale tako glasbenice kot občinstvo....

GG Plus / nedelja, 23. april 2017 / 20:42

Planet, ki ne raste

»Vsak izmed nas ima številne možnosti, kako zmanjšati svoj vpliv na okolje. Lahko se odločimo za male korake, še bolje, da poskušamo narediti velike. Pravzaprav jih lahko združimo v preprosta gesla...

GG Plus / nedelja, 23. april 2017 / 20:37

Ferdinand Souvan, lastnik Volčjega Potoka

Predniki Souvanovih iz Ljubljane so bili ena najpomembnejših slovenskih družin. Bili pa so tudi močno vpeti v Gorenjsko, kamniški Volčji Potok in Kranj. Podjetnik, trgovec Ferdinand Souvan se je ro...

Razvedrilo / nedelja, 23. april 2017 / 20:35

Črnogorski delovnik in hrvaška kopalnica

Z Lovčena je sledil spust v Igalo, od koder so kolesarji naslednji dan pot nadaljevali proti mestu Trebinje in potem po obalnem zaledju do Neuma. Še prej pa so se premraženi od neprijaznih vremenskih...

Zanimivosti / nedelja, 23. april 2017 / 20:28

Sto kilogramska čokolada

Čokolado upravičeno poimenujejo hrana bogov, tega so se zavedala že plemena Aztekov in Majev pred nekaj tisoč leti v tropskih gozdovih Srednje in Južne Amerike, od koder izvira njena razgibana zgod...