Lammermoorska nevesta

… Poslušam veliko maginjo opere Mario Callas (1923–1977), ki prepeva znamenito arijo blaznosti iz romantične opere Gaetana Donizettija Lucia Lammermorska, ki ji je za libreto služil roman Walterja Scotta Lammermoorska nevesta. Zgodba je romantična, prežeta s strastno in nesrečno ljubeznijo nesojenega para in sovraštvom med dvema plemiškima družinama. Konec spominja na Romea in Julijo. Lucy, s podlo spletko prisiljena v poroko, na poročno noč zabode svojega ženina, ga težko rani, zblazni in nanagloma umre. Njen ljubi, Edgar, ki je moral v tujino in ga je neverjetna človeška zloba prepričala o Lucyjini nezvestobi, se vrne in nemudoma ga obtožijo, da je kriv Lucyjine smrti. Lucyjin nesojeni mož okreva in pozove Edgarja na dvoboj. Edgar sprejme izziv, a na poti na prizorišče dvoboja utone v živem pesku.

Ničkolikokrat sem v najstniških letih prebrala zgodovinski roman Ivanhoe, ki se dogaja v 12. stoletju in je ob izidu leta 1820 utrdil avtorjev sloves že za življenja. Njegovi romani so kmalu postali klasika. Nemški pesnik Johann Wolfgang Goethe ga je imel za najboljšega pripovednika svojega časa, med drugimi je vplival tudi na Balzaca in Hugoja.

Škotski pesnik, pisatelj, založnik, zbiralec narodnega blaga in esejist, rojen leta 1771 (imamo kar nekaj njegovih prevodov), je bil eden najbolj branih avtorjev časa, v katerem je živel, ne le v Angliji, ampak tudi v Evropi in Ameriki. Z njim je zaslovelo tudi škotsko višavje. Njegova dela pa so pozneje navdihnila nastanek kar nekaj filmov, oper in celo nanizank. Oče je bil odvetnik, mati pa je skrbela za ducat otrok, od katerih jih je šest umrlo že v otroštvu. Walter, zelo zvedav in nadarjen fant, je bil sprva v »uku« pri očetu, pozneje pa je tudi sam izbral poklic pravnika. Poleg tega je bil izjemno plodovit pisatelj, utemeljitelj zgodovinskega romana.

Leta 1797 se je poročil s Charlotte Carpenter, hčerjo francoskih pribežnikov. V zakonu se jima je rodilo pet otrok. Številni romani in povesti so mu prinašali zajetne vsote denarja, ki pa je velikokrat sproti kopnel, saj je bilo vzdrževanje njegovega gosposkega posestva Abbotsford zelo drago. Bil je tudi prostozidar; leta 1826 je izbojeval, da se škotski bankovci po videzu niso poenotili z angleškimi. Bank of Scottland še danes natisne na prvi strani vsakega bankovca njegov portret. Umrl je leta 1832. Še vedno je znan tudi njegov citat: Vojna je igra, pri kateri izgubita ena in druga stran.

Škotska sladica z malinami – cranachan

Za 4 osebe potrebujemo: 500 g malin, 250 ml dobro ohlajene sladke smetane, 3 žlice ovsenih kosmičev, 3–4 žlice medu, 20 cl viskija, 4 maline in metine lističe za okras.

Kosmiče brez maščobe prepražimo na nizki temperaturi in ohladimo. Stepemo sladko smetano, ji dodamo zmešana viski in med in dve žlici prepraženih kosmičev.

V visoke kozarce v plasteh nalagamo maline in smetano. Vrhnja plast je smetana, ki jo potresemo s preostalimi kosmiči. Kozarce za eno uro postavimo v hladilnik. Preden ponudimo, okrasimo vsak kozarec z dvema malinama in lističi mete.

Pa dober tek!