Otroci tujcev najprej v pripravljalnico
V šolah je vedno več otrok tujcev, ki ne znajo slovensko, zato na Mestni občini Kranj pripravljajo predlog spremembe šolske zakonodaje, ki bo za take otroke uvedla obvezno enoletno pripravljalnico.
Kranj – V Kranju pripravljajo pobudo spremembe šolske zakonodaje, ki bi za otroke tujih priseljencev, ki ne znajo slovensko, pred vpisom v šolo uvedla obvezno enoletno pripravljalnico. Na zadnji seji so se z njo seznanili tudi mestni svetniki in ocenili, da jo je treba še dodelati, preden jo pošljejo vladi. Župan Matjaž Rakovec je zato točko umaknil z dnevnega reda, dopolnjen predlog pa namerava uvrstiti na eno od naslednjih sej.
Vodja urada za družbene dejavnosti Tanja Hrovat je razložila, da se tudi v Kranju srečujejo z velikim prilivom tujih delavcev. Posledično se v kranjskih šola izobražuje precejšnje število njihovih otrok, ki ne znajo slovensko. Za premostitev jezikovnih pregrad sicer ministrstvo za izobraževanje tem otrokom namenja dodatne ure slovenščine, ki pa pogosto ne zadoščajo, je dejala Hrovatova. V prvi triadi desetih osnovnih šol v Kranju je tako trenutno vpisanih 227 otrok, ki ne razumejo slovenskega jezika, na nekaterih šolah je v posameznih razredih takšnih že skoraj tretjina učencev. »To onemogoča izvajanje pouka, kakovostno sledenje kurikulu in oblikovanje skupinske dinamike. Otrokom, ki ne razumejo slovensko, šolanje predstavlja velik stres, poglabljajo se stiske, posledično je tudi več vedenjskih težav,« je poudarila Hrovatova. Kot je pripomnila, se ti otroci zaradi nerazumevanja slovenskega jezika šolanja na daljavo v času epidemije covida-19 v veliki meri sploh niso udeleževali.
Po besedah Hrovatove so v preteklosti že apelirali na pristojno ministrstvo, naj problematiko drugače sistemsko uredi, a na tem področju za zdaj še ni bilo premika. V Mestni občini Kranj zato predlagajo, da se ob prvem vpisu otroka v šolo preveri njegovo poznavanje slovenskega jezika. Če šolska svetovalna služba ugotovi, da otrok ne zna slovensko na ustreznem nivoju, starše napoti na vpis otroka v Slovensko pripravljalnico, to je na enoletno učenje slovenskega jezika in spoznavanje slovenskih običajev oziroma kulture.
Slovenska pripravljalnica bi bila za napotene otroke obvezna. Potekala bi v popoldanskem času v prostorih osnovnih šol, pouk bi izvajale osebe, ki že sedaj izvajajo dodatne ure slovenščine, po potrebi pa še dodatni medkulturni mediatorji in učitelji. »S tem se stroški ne bi zelo povečali, bi pa v enem letu intenzivnega učenja dosegli višjo kakovost znanja slovenščine in zmanjšali stiske,« je pojasnila Hrovatova. Pripravljalnico bi lahko organizirali na eni lokaciji za več šol skupaj, še predlagajo v kranjski mestni upravi, kjer menijo, da bi predlagana sprememba zakonodaje »ponovno vzpostavila vzdržno stanje glede spremljanja pouka vsem vključenim učencem ne glede na narodno pripadnost, brez vsakodnevnih motenj, ki jih povzročajo jezikovne ovire«. Obenem predlagajo tudi določitev normativa, da se lahko v posamezen oddelek vrtca sprejmejo največ trije otroci, ki ne govorijo slovensko.