Katarina Jelenc je na svojem domu učila, kako se prede volna na kolovratu.

Spet predejo s kolovrati

Katarina Jelenc z Bukovščice v Selški dolini sicer pravi, da ji za prejo volne zadnja leta zmanjkuje časa, vseeno pa se je rade volje spoprijela z vlogo inštruktorice predenja volne, saj je celo med mladimi za tradicionalne rokodelske tehnike spet več zanimanja.

Bukovščica – »Zgodovina se ponavlja. Včasih se je po domovih veliko predlo, očitno se ti časi vračajo,« je povedala Katarina Jelenc z Bukovščice in dodala, da ima doma sicer še čisto uporaben kolovrat, vendar je časa za prejo na njem vedno manj.

Se je pa za udeležbo na delavnici česanja in preje volne zanimalo toliko znanja željnih, da so bili pri Rokodelskem centru DUO Škofja Loka resnično presenečeni. »V okviru projekta Bogastvo babičine skrinje smo se odločili pripraviti tudi razvojni delavnici česanja in predenja volne na kolovratu. Česanje domače ovčje volne poteka s pomočjo gredeš oziroma grebena za česanje volne. Zato smo obnovili star greben, ki nam ga je dobrodušno podaril Jože Potočnik iz Selc, zobce na krtačah in usnjene bleke pa je na novo izdelal Bogdan Ambrožič iz Ljubnega. V Loškem muzeju smo pridobili original kolovrata, ki je služil kot vzorec za rekonstrukcijo in izdelavo novega. Tega zahtevnega in dolgotrajnega dela se je lotil Roman Oblak iz Žirovskega vrha Sv. Urbana in iz jesenovega lesa izdelal repliko originala,« je povedala Kati Sekirnik iz škofjeloškega Rokodelskega centra, ki je minulo soboto skupaj s tečajnicami spoznavala umetnost česanja in predenja volne na kolovratu pri Katarini Jelenc v Bukovščici. Na brezplačni delavnici se jih je zbralo kar deset, tako da je bila veža polna predic in kolovratov.

»Mami mi je povedala za delavnico in vesela sem, da sva prišli sem. Rada imam ročna dela, kolovrat in preja me zelo zanimata in upam, da se bova čim več naučili,« je povedala najmlajša udeleženka, 7-letna Lejla Vita Rihtaršič iz Poljanske doline, ki že zdaj kreira oblačila za svoje punčke in jih rada tudi zanimivo poriše. »Želim se naučiti šivati in tudi presti, to se mi zdi zanimiv poklic,« je povedala Lejla, starejše tečajnice pa so dodale, da jih preja, kljub temu da se šele učijo, še kako zanima in predvsem sprošča.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 4. oktober 2023 / 21:33

Obisk predsednika združenja Apimondia

Radovljica – V petek je Čebelarski muzej v Radovljici obiskal predsednik Mednarodne zveze čebelarskih združenj Apimondia dr. Jeff Pettis. Na Gorenjskem...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...