Katarina Jelenc je na svojem domu učila, kako se prede volna na kolovratu.

Spet predejo s kolovrati

Katarina Jelenc z Bukovščice v Selški dolini sicer pravi, da ji za prejo volne zadnja leta zmanjkuje časa, vseeno pa se je rade volje spoprijela z vlogo inštruktorice predenja volne, saj je celo med mladimi za tradicionalne rokodelske tehnike spet več zanimanja.

Bukovščica – »Zgodovina se ponavlja. Včasih se je po domovih veliko predlo, očitno se ti časi vračajo,« je povedala Katarina Jelenc z Bukovščice in dodala, da ima doma sicer še čisto uporaben kolovrat, vendar je časa za prejo na njem vedno manj.

Se je pa za udeležbo na delavnici česanja in preje volne zanimalo toliko znanja željnih, da so bili pri Rokodelskem centru DUO Škofja Loka resnično presenečeni. »V okviru projekta Bogastvo babičine skrinje smo se odločili pripraviti tudi razvojni delavnici česanja in predenja volne na kolovratu. Česanje domače ovčje volne poteka s pomočjo gredeš oziroma grebena za česanje volne. Zato smo obnovili star greben, ki nam ga je dobrodušno podaril Jože Potočnik iz Selc, zobce na krtačah in usnjene bleke pa je na novo izdelal Bogdan Ambrožič iz Ljubnega. V Loškem muzeju smo pridobili original kolovrata, ki je služil kot vzorec za rekonstrukcijo in izdelavo novega. Tega zahtevnega in dolgotrajnega dela se je lotil Roman Oblak iz Žirovskega vrha Sv. Urbana in iz jesenovega lesa izdelal repliko originala,« je povedala Kati Sekirnik iz škofjeloškega Rokodelskega centra, ki je minulo soboto skupaj s tečajnicami spoznavala umetnost česanja in predenja volne na kolovratu pri Katarini Jelenc v Bukovščici. Na brezplačni delavnici se jih je zbralo kar deset, tako da je bila veža polna predic in kolovratov.

»Mami mi je povedala za delavnico in vesela sem, da sva prišli sem. Rada imam ročna dela, kolovrat in preja me zelo zanimata in upam, da se bova čim več naučili,« je povedala najmlajša udeleženka, 7-letna Lejla Vita Rihtaršič iz Poljanske doline, ki že zdaj kreira oblačila za svoje punčke in jih rada tudi zanimivo poriše. »Želim se naučiti šivati in tudi presti, to se mi zdi zanimiv poklic,« je povedala Lejla, starejše tečajnice pa so dodale, da jih preja, kljub temu da se šele učijo, še kako zanima in predvsem sprošča.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 30. november 2011 / 07:00

Savin turizem pod eno streho

Delničarji družbe Sava hoteli Bled so potrdili predlog o pripojitvi družb Terme 3000, Zdravilišče Radenci, Terme Ptuj in Terme Lendava.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Čas za mladost v Kranju

Minuli konec tedna se je v gorenjski prestolnici začel 13. festival Teden mladih.

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Razdeljeni bi dobili več kot enotni

Zgornja Gorenjska želi postati samostojna pokrajina. Izračuni kažejo, da bi v razdeljeni Gorenjski zaradi slabše razvitosti dobila več denarja za naložbe in razvojne programe kot v enoviti.

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Pohvala za prvomajsko budnico

Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora ima pomembno kulturno poslanstvo, tokrat pa ga moramo pohvaliti za vsakoletno prvomajsko budnico po mestu. V svojem jutranjem pohodu se ustavijo na stalnih...

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

eGorenjska bo nova prelomnica

"Osebno razvoj eGorenjske primerjam z dvema zgodovinskima prelomnicama. Prva je bila uveljavitev obveznega osnovnošolskega sistema v času Marije Terezije, druga pa vzpostavitev železničarske mreže po...

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Zala in Aleksandra

Na odprtju slikarske razstave Mojce Sekulič Fo v Kosovi graščini sta nastopili mladi glasbenici iz Glasbene šole Tržič in Glasbene šole Radovljica. Zala Marn igra klarinet že šesto leto, s...