Vse večji porast spletnih prevar

Policija intenzivno preiskuje različne oblike spletnih goljufij, ki so v zadnjih letih v porastu. Lani so obravnavali več kot šeststo zadev s skupnim oškodovanjem za več kot dvanajst milijonov evrov.

Ljubljana – Lanskoletne številke v primerjavi z letom 2020 pomenijo okrog 50-odstotni porast števila kaznivih dejanj ter okrog 150-odstotni porast nastale materialne škode. Trend rasti spletnih goljufij se nadaljuje tudi v letu 2022, saj so na policiji do sredine februarja prejeli že 85 prijav s skupnim oškodovanjem za več kot 2,7 milijona evrov.

Med lanskoletnimi spletnimi goljufijami so najbolj izstopala investicijska vlaganja, BEC (Business Email Compromise) – goljufije oziroma vdori v poslovno elektronsko pošto, nikoli dostavljen artikel, romantične prevare, t. i. nigerijske prevare, pridobitev kredita in goljufije lažnih predstavnikov Microsofta.

Kot pojasnjujejo na policiji, storilci spletnih goljufij niso posamezniki, ampak dobro organizirane kriminalne združbe, ki običajno delujejo v obliki klicnih centrov. Za uspešno izvršitev spletne goljufije storilci potrebujejo t. i. denarne mule, ki jih pridobiva organizator. Denarne mule s samimi goljufi niso povezane, ampak samo nudijo storitev, za katero dobijo plačilo v višini nekaj sto evrov. Običajno gre za fizične osebe v različnih državah EU ali tretjih državah, ki svoje transakcijske račune posredujejo organizatorjem denarnih mul. Velikokrat se sploh ne zavedajo, da je njihov račun uporabljen za storitev kaznivega dejanja.

Europol vsako leto vodi akcijo zoper denarne mule, v kateri že vrsto let sodeluje tudi slovenska policija. Samo v lanskem letu je bilo skupno identificiranih več kot 18 tisoč denarnih mul, slovenska policija jih je identificirala več kot 150. V nekaterih primerih gre tudi za slovenske državljane. »Vsak, ki na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral in mogel vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo spletnih goljufov prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti ter s temi dejanji zakrije izvor sredstev, lahko stori kaznivo dejanje pranja denarja,« poudarjajo.

Za uspešno prepoznavanje in preprečevanje spletnih prevar je najpomembnejša vloga vsakega posameznika oziroma spletnega uporabnika. Policija zato uporabnikom svetuje, naj ne zaupajo neznancem na spletu in jim ne posredujejo osebnih ali bančnih podatkov ter naj ne omogočijo oddaljenega dostopa do svojega računalnika ali spletne banke. Pred kakšnim koli nakazilom sredstev predhodno po spletu naj preverijo prejemnika, pred sklepanjem posla pa se pozanimajo pri znancih ali strokovnjakih. Če ugotovijo, da so oškodovani, naj zadevo čim prej prijavijo policiji in svoji banki.