Na obisku pri pastirjih

Pastirsko naselje na Veliki planini je največje in najstarejše planšarsko naselje v Evropi, kjer pastirji še danes delajo kot nekoč. Kako živijo, si je že nekaj let mogoče ogledati v Preskarjevi muzejski bajti, ki pa je letos dobila novo in še bogatejšo vsebino.

Velika planina – Velika planina je lepa in za obisk primerna vse dni v letu, še posebej privlačna pa je takrat, ko njene pašnike zavzamejo krave, pastirske bajte pa napolnijo pastirji. Pašna sezona se je letos začela 15. junija, na Veliki planini pa se pase 366 glav živine – dvajset manj kot lani.

Z drugimi pastorskimi bajtami v Velikem stanu (skupaj jih je 63) je te dni zaživela tudi Preskarjeva bajta, ki je že od leta 2005 urejena v pastirski muzej. »V Preskarjevi bajti prikazujemo pastirsko zgodbo 200 let nazaj, ker naši pastirji to tradicijo še danes zelo lepo ohranjajo. To je sicer še edina ohranjena ovalna pastirska bajta na planini, brez oken in dimnika, z odprtim ognjiščem in šinkelni, skozi katere se je valil dim, in preprostim domovanjem za pastirja, kjer so bili v glavnem le pripomočki za predelavo mleka, kot denimo pina, deža, škaf, torila, sirovnik, latvice, model za maslo, pisave za trniče … Čez zimo smo naredili nove – ročno in iz enega kosa lesa, tako kot je treba, prav tako smo izdelali nova pastirska oblačila, muzej pa smo obogatili z novimi zgodbami o tem, kako so pastirji delali filc, kako so v dolino nosili rudo, kako so izdelovali trniče in pisave … Obiskovalcem pokažemo, kako se kisa mleko, kako nastane skuta, katera zelišča so pastorji nabirali za planinski čaj … Mnogi mislijo, da je Veliki stan nekakšno turistično naselje z vikendi, a želimo jim pokazati, da je to še vedno pastirska vas in da tu pastirji še vedno živijo in delajo kot nekoč,« nam je povedala Andreja Bečan, ena od treh oskrbnikov Preskarjeve bajte, ki je v pašni sezoni odprta vse dni v tednu. V družbi Velika planina so skupaj s predstavniki Pašne skupnosti Velika planina letos izdali tudi novo knjižico z naslovom Na obisk k pastirjem, z zemljevidom Velikega stanu in opisom življenja pastirjev, ki imajo na planini tudi svojo kapelo Marije Snežne, pa parlament in plesišče, skupaj opravljajo tlako, ter delajo sir, skuto, kislo mleko in žgance, kar je mogoče pri njih tudi kupiti.

V nedeljo, ko so odprli prenovljeni pastirski muzej, so obiskovalcem pokazali nekaj vsakodnevnih pastirskih opravil, predstavili so jim zgoščenko Zvoki Velike planine, ki jih je v zimskem času posnel domačin Miha Mraz, obiskovalci pa so lahko poskusili velikoplaninski sir, kruh, planinski čaj in rušov'c – žganje z Velike planine.