Z žepnino bo težko delati

Na petkovi skupščini Zveze strojnih krožkov Slovenije so opozorili na finančne težave.

Begunje – V petek je bila v Begunjah letna skupščina Zveze združenj za medsosedsko pomoč – strojnih krožkov Slovenije, gostitelj je bil domači Strojni krožek Bled, ki po besedah predsednika krožka (in podpredsednika zveze) Staneta Kuneja deluje pet let in ima 221 članov, od katerih je približno polovica aktivnih. Člani krožka so usposobljeni in opremljeni predvsem za izvajanje del v gozdu. Kot je ob tem dejal vodja blejske območne enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek, zavod podpira delovanje krožka, saj je v gozdarstvu največji problem razdrobljenost pa tudi nezainteresiranost precejšnjega dela lastnikov. Jože Dular z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ugotavljal, da strojni krožki lahko veliko prispevajo k pocenitvi storitev, k boljši izkoriščenosti mehanizacije in s tem tudi k večji konkurenčnosti kmetijstva in gozdarstva. Člani strojnih krožkov so za delo primerno usposobljeni in opremljeni, takšno delo je tudi bolj varno, je dejal podpredsednik kmetijsko gozdarske zbornice Branko Tomažič in predlagal organiziranje medsosedske pomoči tudi v času kmetovega dopusta. Ko je predsednik zveze strojnih krožkov Viljem Grobelnik predstavil delo zveze v lanskem in predlanskem letu, je izpostavil zlasti problem financiranja. Kmetijsko ministrstvo je lani zaradi neusklajenosti z zahtevami Evropske unije preklicalo razpis, po zagotovilih z ministrstva bo objavljen letos, za razpisani denar pa se bo lahko potegovala tudi zveza. »Če bomo dobili le žepnino, bomo morali razmisliti o drugačni organiziranosti,« je dejal Grobelnik in poudaril, da so lani porabili že vse denarne rezerve. Letos v zvezi načrtujejo dokončanje celostne grafične podobe, tečaj za izredne prevoze, strokovno ekskurzijo, oskrbo z delovnimi oblačili, sodelovanje na sejmih v Komendi in v Gornji Radgoni ter pri prireditvah posameznih strojnih krožkov - DemoKošnja, DemoŽetev in LesenEnDemo …

V Sloveniji je 45 strojnih krožkov, med njimi tudi Bled, Pšata Bistrica, Domžale, Medvode, Radomlja, Gorjan, Gorenjska, Škofja Loka … V krožke je včlanjenih nekaj več kot šest tisoč kmetov. Deset krožkov je lani opravilo več kot pet tisoč delovnih ur, največ, kar 9800 ur, strojni krožek Pšata Bistrica, vsak član krožka v Sloveniji pa povprečno 25 ur.