Jim grozi celo odvzem licenc

Banke so uresničile svoje napovedi in na ustavno sodišče vložile pobudo za oceno ustavnosti zakona, ki ureja kreditne pogodbe za kredite v švicarskih frankih, sklenjene med letoma 2004 in 2010.

Ljubljana – Po pričakovanjih je devet bank v ponedeljek na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih.

Kot poudarjajo v Združenju bank Slovenije, kjer so na to temo v ponedeljek sklicali tudi novinarsko konferenco, so banke v preteklosti večkrat opozorile tako vlado kot ministrstvo za finance in državni zbor, da zakon »ruši zaupanje v vladavino prava, saj retroaktivno posega v zakonito vzpostavljena pravna razmerja«.

Kot dodajajo, je državni zbor zakon sprejel kljub izrazito negativnim mnenjem zakonodajnopravne službe državnega zbora, vlade, nacionalne in Evropske centralne banke. Menijo, da zakon negativno vpliva na celotno slovensko gospodarstvo, ne zgolj na bančni sektor, saj zaradi retroaktivnega posega v zakonito sklenjene pogodbe vzpostavlja povečano tveganje za vse pravne posle, ki bi lahko postali predmet interventnih zakonov.

Ko še pojasnjujejo, je zakon v nasprotju z ustavo ter nacionalno in evropsko zakonodajo, prav tako pa ne upošteva sodnega reševanja sporov domačega sodnega sistema, mnenj in odločitev Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice.

Kot je v ponedeljek med drugim dejala direktorica združenja Stanislava Zadravec Caprirolo, zakonu nasprotujejo tudi zato, ker je v praksi neizvršljiv. Zato so na ustavno sodišče naslovili tudi predlog za začasno zadrževanje izvajanja zakona. Zakon se namreč nanaša na kreditne pogodbe, ki so bile sklenjene med 28. junijem 2004 in koncem leta 2010, zaradi predpisov s področja varovanja osebnih podatkov pa banke za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred več kot desetimi leti, ne razpolagajo več s podatki. Zakon pa jim nalaga visoke kazni oziroma jim grozi tudi odvzem licence, če banke v šestdesetih dneh ustrezno ne popravijo pogodbe in posojilojemalcu dokumentacije ne vročijo v 75 dneh.

Na drugi strani so precej bolj zadovoljni v Združenju Frank, kjer so si dlje časa prizadevali za sprejetje takšnega zakona. Kot so zapisali že ob sprejetju zakona, zaradi sprejetja valutne kapice nepošten pogodben pogoj sicer ni bil v celoti odpravljen, a da se zavedajo, »da sistemska rešitev zahteva določen kompromis«. Zakon namreč predvideva vključitev valutne kapice, ki se aktivira, ko znesek preostanka posojila zaradi spremembe menjalnega tečaja za več kot deset odstotkov odstopa od zneska preostalega posojila, izračunanega po tečaju na dan črpanja. Računajo tudi, da bo presoja ustavnosti zakona hitro in pozitivno rešena.

Na drugi strani dr. Marko Pahor z Ekonomske fakultete ocenjuje, da je zakon poln nesmislov, za banke zelo škodljiv, posledice pa da so že vidne pri bonitetnih ocenah Slovenije. Zakonu sicer nasprotujejo tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, državni zbor pa ga je v začetku februarja potrdil, čeprav mu je podporo odtegnila tudi vlada.