Pri izbiri pustne maske domišljija nima meja. / Foto: Primož Pičulin

Pusta ni brez krofov in pustnih mask

Verjetno ni posameznika, ki v pustnem času, to je od debelega četrtka do pustnega torka, ne bi pojedel vsaj enega pustnega krofa. Tradicija te puhaste in sladke jedi naj bi izvirala iz prve polovice 19. stoletja, iz carske Avstrije, natančneje iz dunajske kuhinje.

Kranj – Tedanji krofi dunajske kuhinje so bili po besedah Bože Grafenauer, predavateljice na Višji strokovni šoli za gostinstvo, velnes in turizem Bled, bistveno manjši, ocvrti v maslu ter nadevani z marelično ali brusnično marmelado. »Od tod naj bi krofi pripotovali tudi v slovenske kraje, kjer pa so se prilagodili lokalnemu načinu življenja. Zanje je bilo značilno, da so bili ocvrti v svinjski masti ali olju, predvsem pa so veljali za izrazito pustno jed. V Avstriji so bili na primer povezani tudi z drugimi prazniki. Jedli so jih ob veliki noči, božiču in novem letu, celo ob poroki naj bi nevestina mama metala krofe. Pri nas te tradicije nismo prevzeli,« je povedala Grafenauerjeva. Krofi veljajo za mastno in kalorično jed, zato so bili prikladni tradiciji, ki je narekovala, da se moraš ob pustnem času do sitega najesti. »Pustu je namreč sledil 40-dnevni post, zato so pred tem uživali izrazito kalorično hrano. Mize so bile polne mastnih, svinjskih, ocvrtih in sladkih jedi. S tem je povezan tudi debeli četrtek, ki je v šali veljal za god debelih ljudi,« je dodala.

Krofe poznamo predvsem po lepi okrogli obliki, nekoč pa naj bi bili bolj kljukasti in ukrivljeni. Obenem so se prilagodili sodobnim kulinaričnim trendom. »Poleg marmelade so danes polnjeni tudi s čokolado, vaniljo in drugimi nadevi. Naši študenti so med drugim pripravili krof na sodoben način, pri čemer so izhajali iz lokalne tradicije in ga napolnili s pehtranom,« je še pojasnila Grafenauerjeva.

Tudi krof se draži

V pekarni Umnik v pustnem času spečejo približno sedem tisoč krofov. Njegove glavne sestavine so moka, kvas, maščoba, mleko, jajca in sol. »Pri nas krofe v celoti pripravimo ročno. Letos so v primerjavi z lanskim letom dražji za približno za deset odstotkov, kar je zlasti posledica vse dražjih surovih, od teh se bistveno in najpogosteje draži moka, tudi cena marmelade je vse višja,« je pojasnila Marcela Umnik, lastnica pekarne, ki pravi, da so še vedno najbolj zaželeni krofi z marmelado, sledijo flancati. »Čez leto spečemo od 100 do 150 krofov dnevno, opažamo pa, da so kupcem ljubši brez sladkornega posipa, zato jih prvotno ne posipamo, temveč le na željo vsakega posameznika,« je še povedala.

Tradicionalne pustne maske

Za pustni čas pa niso značilni le krofi, temveč tudi pustne maske oziroma maškare. »V epidemioloških letih, ko so bile pustne prireditve povečini odpovedane, so tiste redke maske težile zlasti k ohranjanju tradicije. Včasih so bili kostumi preprosti, danes, ko je izbira pestrejša, pa ljudje želijo s pustnim oblačilom res nekaj predstavljati, zato so ta zelo dodelana in opremljena z detajli,« je pojasnila Škofjeločanka Mojca Debeljak, predsednica KUD Krancelj, kjer že slabih trideset let izposojajo kostume. Dodala je, da so bili klovni, princeske, policisti in Pika Nogavička priljubljeni nekoč. »Danes je več povpraševanja po zgodovinskih maskah ali tistih, ki predstavljajo neko zgodbo, kot so na primer Rdeča kapica z volkom in babico, Sneguljčica in sedem palčkov ali smrkci. Več je torej skupinskih mask, opažam pa tudi zanimanje za kostum otroškega kurenta, česar prej ni bilo,« je še povedala Debeljakova.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 4. julij 2008 / 07:00

Čista desetka

Zlati glas Konga so postali Turbo Angels, Uršo Čepin pa je za najboljšo izbralo občinstvo. Prvi so prejeli denarno nagrado, druga avto. Zanimalo nas je, kako se počuti zmagovalka, ki prejme za nagrado...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Manj brezposelnih invalidov

Mag. Cveto Uršič, generalni direktor direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, doma iz Radovljice, ugotavlja, da se z uveljavitvijo zakona o zaposlitveni rehabilitaci...

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Preselili se bodo v Gorenjca

Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica je za potrebe varstveno delovnega centra začel obnavljati prostore v stavbi nekdanjega Gorenjca.

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Bravo za otroke z disleksijo

Radovljica - Novembra letos so na Gorenjskem ustanovili podružnico društva Bravo, namenjeno ljudem z disleksijo. To je v Sloveniji že šesta podružnica, njeni pobudnici pa sta bili dr. M...

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Kropa že v lepši podobi

Kropa, 27. novembra. Staro vaško jedro dobra dva meseca po vodni ujmi kaže navzven drugačno, lepšo podobo, v ozadju, skrito očem širše javnosti, poteka "bitka" za načrte, soglasja, rešitve, denar ...

Radovljica / sreda, 12. december 2007 / 07:00

Pr´ Boltarju šest plazov

Na Boltarjevi kmetiji na Zgornji Lipnici se je v septembrskem neurju sprožilo šest plazov.