Obrabo lahko upočasnimo

Dr. Robert Košak, dr. med., je specialist ortoped, specialist za obolenja hrbtenice. Hrbtenica je ena najbolj obremenjenih struktur pri človeku, degenerativne spremembe pa dr. Košak opaža že pri najstnikih.

Kako zgodaj se lahko začnejo obrabni procesi hrbtenice?

Problem pri človeku z ortopedskega vidika je hrustanec. Hrbtenica ima spredaj medvretenčno ploščico, ki je hrustančna, in zadaj dva fasetna sklepa, ki sta tudi hrustančna. Na žalost je hrustanec struktura, ki zelo zgodaj podleže degenerativnemu oziroma obrabnemu procesu, že po dvajsetem, petindvajsetemu letu starosti. Če si predstavljamo: do dvajsetega, petindvajsetega leta se gradimo, potem pa se, kar se tiče hrustanca, že staramo. Obraba pa ima samo eno smer – smer slabšanja. Ne moremo je ustaviti, lahko pa jo upočasnimo predvsem s telesno aktivnostjo, rednimi vajami, upoštevanjem smernic zdravega načina življenja za hrbtenico. Zagotovo nam škoduje dolgotrajno sedenje. Po pol ure, 45 minutah sedenja se moramo za nekaj minut razgibati, sprehoditi. Bremena dvigujemo pravilno s koleni, izogibamo se prisilnih drž nagnjeni naprej in nazaj in smo čim bolj vzravnani. Če tega ne upoštevamo, je obraba lahko hitra in pride do bolečin, patoloških stanj, kot so hernije, stenoze, včasih seveda potrebujemo tudi operativno zdravljenje.

Na žalost opažam degenerativne spremembe že pri najstnikih. Že pri 17-letnikih vidim obrabne spremembe, česar v moji generaciji, ki je bila večino časa zunaj na igrišču in ne pred računalniki, ni bilo. Tega problema bi se morali zavedati.

Na kakšen način obravnavate skoliozo pri otrocih?

Skolioze so primarne, to so tiste, ki nastopajo pri zdravih otrocih, ki nimajo nobene pridružene bolezni. So tudi sekundarne, npr. pri cerebralni paralizi, mišičnih boleznih, tumorjih, razvojnih motnjah. Ukvarjam se z obojimi, operacije težjih deformacij pa izvajam kot edini hrbtenični kirurg v Sloveniji, za kar imam še vedno pogodbo z Ortopedsko kliniko UKC v Ljubljani.

Bistveno je, da se skolioza spremlja, se ovrednoti njen obseg – in šele ko in če doseže skolioza petdeset stopinj ali več, je potrebna operacija. Idealno obdobje operacije je v starosti trinajst, štirinajst let, to je proti koncu rasti, hrbtenica pa je še vedno fleksibilna. Ena operacija v omenjeni starosti reši vse. Pri mlajših otrocih ne, ker hrbtenica še raste in lahko pride do še hujše deformacije. Zato je pri mlajših otrocih treba uporabljati sisteme, ki omogočajo raztegovanje, na ta način spremljamo rast hrbtenice. Iz tujine sem v Slovenijo prinesel nekaj novih metod s področja zdravljenja skolioz, med drugim t. i. Growing rod MAGEC sistem (sistem magnetnih palic) pri zdravljenju skolioz za otroke, stare od pet do deset let. Sistem se operativno vgradi na hrbtenico, nato pa se s pomočjo zunanjega magnetnega polja na od tri do štiri mesece razteguje do zaključka otrokove rasti. Raztegovanje je ambulanti poseg, postopek je kratek in neboleč.

Kaj za kasnejše življenje pomeni, če skolioze ne zdravimo?

Ko otrok neha rasti, skolioza ne napreduje več in ima do konca življenja enake vrednosti. Skolioza do petdeset stopinj predstavlja samo estetsko motnjo. Skolioza nad petdeset stopinj pa se pogostokrat po končani rasti še slabša, zato jo operiramo. Skolioza pri šestdesetih stopinjah vpliva že na dihala, krvni obtok, organe v trebušni votlini. To je funkcionalna motnja in pomeni, da vpliva tudi na vitalne znake, kot so pljuča, srce, obtočila ... Imamo pa skolioze, ki so 90-stopinjske, celo 100-stopinjske in otroka tudi življenjsko ogrožajo, je že priključen na dihalni aparat, sploh če ima še kakšno pridruženo obolenje.

Skoliozo ima približno deset odstotkov otrok, dva odstotka od teh je za operacijo. Na žalost je čakalna doba za skoliozo na Ortopedski kliniki v Ljubljani skoraj dve leti.

So v povezavi s hrbtenico še kakšne druge težave tudi pri mladih?

Najpogostejša je bolečina v križu, na žalost tudi pri vse več mladih. Predvsem mislim, da zaradi načina življenja. Preveč sedenja in premalo gibanja povzroča, da ni dovolj mišične mase. Bolečino v križu ima v svojem življenju 90 odstotkov ljudi; pride do preobremenitve, kakšnega nenadnega giba in posledično do delne poškodbe mišice ali zvinov sklepov v hrbtenici. Govorim o tisti zelo hudi bolečini, ki nas za nekaj dni, nekaj tednov priklene na posteljo. Večina teh bolečin tudi slej ko prej spontano izzveni, operativni poseg je redko potreben.

Svetujete tudi fizioterapijo?

Tako rekoč vse bolnike s težavami v hrbtenici pošljem k fizioterapevtu. Predvsem zato, da bolnika poduči o vajah, da mu pokaže prave vaje za hrbtenico. Namen fizioterapije je dolgoročen. Vaj se naučimo z namenom, da jih vsakodnevno izvajamo celo življenje. Jaz sem kirurg in pomagam z operacijami, ampak sem čisto na koncu na vrsti. Vedno rečem: najprej poskusite narediti vse drugo, operacija je zadnja.

Se vsako bolečino v hrbtenici da pojasniti?

Večinoma je bolečina, govorimo o vratni, prsni, ledveni bolečini, ki se ne širi v roke ali noge, mišična bolečina. Predvsem je treba izključiti nestabilnost hrbtenice pa utrujenostne zlome kosti, ki nastopajo v najstniškem obdobju, ko na hitro zrastemo. Ti dve zadevi je treba izključiti.

Ko pride bolnik in pove, da ga boli križ, je zato moje zelo hitro vprašanje, ali ga boli tudi noga, roka. Tak bolnik je veliko bližje operacije kot tisti, ki ga boli samo križ ali vrat. Ko boli še noga ali roka, pomeni, da je živčna struktura v hrbteničnem kanalu verjetno utesnjena. To so hernije, stenoze lahko tudi tumorji, vnetja.

Katera pa so nujna stanja v hrbtenični ortopediji?

Tri nujna stanja so. Prvo je t. i. sindrom Cavdae Equinae, kjer izgubimo kontrolo nad odvajanjem vode ali blata. Gre za urgentno stanje in pomeni, da je nekje v hrbteničnem kanalu velik pritisk na živce, ki nadzirajo odvajanje vode in blata. Takrat se res mudi. Če v osmih urah operiramo, se bo z veliko verjetnostjo popravilo.

Druga relativna urgenca je zmanjšana moč v mišicah spodnjih ali zgornjih okončin; če ne moremo stopiti na pete oziroma hoditi po prstih, če nam kleca v kolenih. To pomeni, da je živčna struktura v hrbteničnem kanalu močno stisnjena in slabo prevaja. Kot da bi prekinili električni kabel; žarnica je v redu, ampak elektrika pa ne pride do nje. Ker je slaba prevodnost, izgubimo mišično moč. Tudi tu se mudi z operacijo, ker če je živec stisnjen, se lahko zgodi, da bo trajno odmrl in takega potem tudi z operacijo ne moremo rešiti.

Tretja urgenca, kar je redko, so gnojna vnetja v hrbtenici, ki jo spremljajo visoka temperatura, mrzlica, povišani vnetni znaki.

V vseh drugih primerih težav v hrbtenici pa bo bolnik sam povedal, ali ga tako boli, da tega več ne zdrži, in bo takrat prižgal zeleno luč za operacijo.

Katerih operacij največ opravite?

Operiram celotno hrbtenico in vso patologijo. Pri mlajših, v starosti nekje od 25 do 45 let, je največ operacij diskus hernij. Hernija nastane zaradi začetnih obrab medvretenčne ploščice. Pri starejših je največ operacij spinalne stenoze (kostne zožitve). Ta nastane kot posledica močno napredovane obrabe medvretenčne ploščice in se posledično sile prenesejo nazaj na sklepe, posledica je tudi obraba fasetnih sklepov, s tem tvorba kostnih izrastkov, ki se bočijo v hrbtenični kanal in tako nastane koščena zožitev ali stenoza hrbteničnega kanala. Ta nastane po 55., 60. letu starosti. Pogosto je problem tudi nestabilna hrbtenica in jo je treba fiksirati, potem so še druge redkejše operacije, kot so tumorji (večinoma metastaze, maligni primarni tumorji na hrbtenici so redki), gnojna vnetja, deformacije, skolioze (pri starejših so to degenerativne skolioze kot posledica asimetrične obrabe hrbtenice) ...