Blaž Potočnik in njegove vzmetene cize

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (340)

Slovenski pesnik, pisatelj, narodni buditelj in duhovnik Blaž Potočnik, ki se je rodil 31. januarja 1799 v Struževem pri Kranju, je med drugim zaslovel tudi kot izumitelj. Dvokolesne branjevske vozičke je opremil z vzmetmi, kakršne so tedaj uvajali pri kočijah v Angliji. Njegova inovacija je bila tako uspešna, da so prišle takšne vzmetene cize v splošno rabo.

Bil je župnik v Šentvidu pri Ljubljani in sodelavec prvega zvezka Kranjske čbelice. Posvetne in prosvetne pesmi je po vzoru Vodnika in Metelka objavljal v Novicah in Zgodnji danici, kamor je pisal tudi poljudne članke. Bil je urednik lista Ljubljanski časnik. Z Bleiweisom je sodeloval pri nastajanju Velike pratike. Med njegovimi poučnimi spisi je zanimiv zapis z naslovom Kolera. Med drugim je sodeloval tudi pri pisanju šolskih knjig za računstvo in izdelavi nemško-slovenskega slovarja, ki ga je pripravljal Cigale.

Njegov oče Jakob je bil strugar in se je kmalu preselil v Kranj. Blizu roženvenske cerkve si je s prijateljem sezidal novo hišo, ki pa je leta 1811 pogorela. Po tem se je družina preselila na Poljane v Ljubljano. V letih od 1811 do 1818 je končal gimnazijo in licej v Ljubljani. Njegovi sošolci so bili tudi Miha Kastelic, Blaž Crobath ter Andrej in Matija Gollmayer. Ko je vstopil v bogoslovje, je užival posebno naklonjenost škofa Gruberja.

Kot kaplan je služboval v Št. Jerneju, po smrti stolnega organista Hellerja pa so ga poklicali za kaplana in kantorja (odgovoren za cerkveno glasbo) v ljubljansko stolnico. Osmega avgusta 1833 je dobil župnijo Št. Vid nad Ljubljano in v jej ostal 39 let. Iz Ljubljane se je baje umaknil zaradi rastočega vpliva janzenistov.

Potočnik je izrazit primer tistih duhovnikov, ki so svojo nadarjenost cepili v polihistorsko zanimanje. Kot posvetni pesnik se je pridružil Kranjski čbelici.

Potočnik je veljal za učenega duhovnika in zlasti za avtoriteto v šolskih zadevah. Največ se je ukvarjal z jezikoslovjem in zvezdoslovjem. Bil je resnični ljudski duhovnik. Skrbel je za dušni in telesni blagor svojih župljanov, ustanavljal bratovščine, uvajal razne pobožnosti. S svojim denarjem je prenovil cerkev in zidal novo pokopališče. Posebno je bil skrben za šolski napredek in je na vseh straneh pomagal kmetom. Bil je tudi znan homeopat. V Ljubljani je leta 1866 sezidal novo šolo in isto leto ustanovil narodno čitalnico. Bil je eden tistih duhovnikov, ki so vse svoje znanje in premoženje uporabili za praktično ljudsko izobraževanje.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V vasi Krnica pri Gorjah se je 31. 1. 1808 v družini Urbana in Neže Žemva, rojene Gogala, rodil avstro-ogrski častnik slovenskega rodu Urban Žemva. Njegova sinova sta postala generala in barona. Mlajši Blaž je bil v letih 1911 in 1912 načelnik generalštaba. Kot edini general slovenskega rodu je dosegel najvišji položaj v hierarhiji avstro-ogrske vojske.

V Radovljici se je 31. 1. 1898 rodila uršulinka, misijonarka Marija Helena (Rafaela) Vurnik. Postala je glavna predstojnica uršulinskega misijona na Kitajskem in Tajskem.

V Škofji Loki se je 2. 2. 1898 rodila publicistka, profesorica, germanistka in prevajalka Dora Vodnik Pegam. Sodelovala je pri študentskem novokatoliškem (križarskem) gibanju, ki ga je vodil pesnik, kritik, urednik in njen bodoči mož Anton Vodnik.

Na Dunaju je 5. 2. 1684 umrl slovenski pravnik Jurij Wohinz (Bohinc ali Bohinjec). Rodil se je na Bledu, v Doslovčah ali Smokuču okoli leta 1618. Postal je profesor rimskega prava na pravni fakulteti na Dunaju in rektor univerze.