Zanimanje za posek se že povečuje, za nego pa še ne
Lastniki bohinjskih gozdov bodo v naslednjem desetletnem obdobju lahko sekali še več, kot so doslej. V Zavodu za gozdove Slovenije si ob tem želijo, da bi lastniki tudi bolje negovali gozdove, saj je to dolgoročna naložba za izboljšanje stabilnosti sestojev in tudi kakovosti lesa.
Gozdarji kot glavne probleme v enoti izpostavljajo nestabilnost sestojev, posestno razdrobljenost in premajhno aktivnost lastnikov, zlasti manjših za gospodarjenje z gozdom, neodprtost gozdov, pomanjkanje nege, slabo kakovost listavcev in neusklajenost med gozdom in divjadjo.
Bohinjska Bistrica – Svet blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je na četrtkovi seji določil predlog gozdnogospodarskega načrta za enoto Bohinj za obdobje 2014–2023, pred tem pa je bil osnutek načrta od 25. novembra do 8. decembra javno razgrnjen na sedežu krajevne enote Bohinj, kjer je bila zadnji dan razgrnitve tudi javna obravnava.
V enoti, ki obsega skoraj 16.853 hektarjev veliko območje od Soteske do Ukanca in Fužinarskih planin, je 9764 hektarjev gozdov, gozdnatost je torej 58-odstotna. Skoraj 97 odstotkov gozdov je zasebnih, ostali so v lasti države in lokalnih skupnosti. Razdrobljenost je velika, povprečna gozdna posest meri le 4,1 hektarja. Vseh zasebnih lastnikov je 2381, med njimi jih ima 1227 do en hektar veliko posest, le 131 lastnikov ima posest večjo od deset hektarjev. »Delo Zavoda za gozdove in tudi gospodarjenje z gozdovi je ob tolikšni posestni razdrobljenosti zelo zahtevno, še posebej je to izrazito v primerih, ko je posest v solastništvu in se solastniki med seboj ne razumejo,« je dejala Branka Jerala, ki je v Zavodu vodila izdelavo načrta.
Skoraj četrtina neodprtih gozdov
V Bohinju se prepletajo številne vloge gozdov, med njimi je zelo pomembna njihova varovalna vloga. Takšnih je več kot dve tretjini, del gozdov je tudi v Triglavskem narodnem parku in v območju Natura 2000. Skoraj četrtina (23 odstotkov) gozdov ni odprta za gospodarjenje. V minulem desetletnem obdobju so lastniki zgradili le 600 metrov novih gozdnih cest in nekaj več kot osem kilometrov vlak. Po oceni Zavoda bi za izboljšanje odprtosti morali v prihodnjem desetletju zgraditi petnajst kilometrov novih cest, med prednostna so uvrstili območja Podjelje, Zajamniki, Stara Poljana, Spodnji Goreljek Ozebojca, Gorjuše Jonat vrh, Pleša Goli vrh, Nomenj Bezdena, Loze za Savo, Ročevnica Nemški Rovt, Kobla in Pod konjščico. Za ceste je še naprej predvideno sofinanciranje z evropskim denarjem, vendar bo načrt gradnje zaradi težavnosti terena, razdrobljenega lastništva, problema umeščanja cest v prostor in drage gradnje zelo težko uresničiti.
Lastniki bodo lahko sekali več
Lesna zaloga v gospodarskih gozdovih se je v zadnjem desetletju zvišala z 289 na 335 kubičnih metrov na hektar, letni prirastek je v tem obdobju porasel s 6,4 na 7,12 »kubika« na hektar. »V zalogi je še vedno skoraj tri četrtine iglavcev, vendar se njihov delež že vse od leta 1960 počasi znižuje. Drevesna sestava se vse bolj prilagaja naravnim rastiščem, to je pomembno tudi za stabilnost sestojev,« je dejala Branka Jerala in poudarila, da se zaloga povečuje zato, ker se ves letni prirastek ne seka. Latniki bi v minulem desetletnem obdobju lahko posekali 229 tisoč kubičnih metrov drevja, a so ga le 178 tisoč »kubikov«. Pri iglavcih so načrt izpolnili 97-odstotno, pri listavcih le 33-odstotno. »S celotnim posekom smo zadovoljni, ne pa tudi s posekom listavcev, ki je močno zaostal za načrtovanim tudi zato, ker je premalo kvalitetnega lesa. Zanimanje za posek drevja se po letu sicer 2008 povečuje, razlog za to je vse večje povpraševanje po drveh, nekateri lastniki pa so se tudi s pomočjo evropskih sredstev opremili za delo v gozdu,« je dejala Branka Jerala in poudarila, da bodo lastniki v prihodnjih desetih letih lahko sekali še več, saj z načrtom povečujejo posek s prejšnjih 229 na 317 tisoč kubičnih metrov, od tega naj bi 7600 »kubikov« težkih dreves posekali v varovalnih gozdovih.
Premajhna skrb za nego gozdov
Medtem ko se zanimanje za posek v zadnjih letih vendarle povečuje, pa v Zavodu za gozdove ugotavljajo, da lastniki premalo skrbi namenjajo negi gozdov, ki je kot dolgoročna naložba zelo pomembna za stabilnost sestojev in tudi za kvaliteto lesa. V enoti prevladujeta prav dobra in dobra kakovost drevja, odličnih je le osem odstotkov dreves. Iglavci so občutno boljše kakovost kot listavci. Med vsemi drevesnimi vrstami najboljšo kakovost izkazuje jelka, dosti slabša nista smreka in macesen, bukev je povprečne kakovosti, pri plemenitih listavcih dreves odlične kakovosti sploh ni.
Eden od problemov v bohinjskih gozdovih je tudi neusklajenost med prehranskimi možnostmi gozda in divjadjo. »Večji problem kot objedenost vršičkov pri mladju je obgrizenost debel, ki jo predvsem v hudih zimah povzroča jelenjad v zimovališčih, zlasti v Ukancu in v Soteski,« je dejala Branka Jerala in dodala, da je bila po podatkih zadnjega popisa objedenost mladja v povprečju 32-odstotna – pri iglavcih 12-odstotna in pri listavcih 49-odstotna.