Žična ograja ni sprejemljiva

Odločitev Madžarske, da postavi ograjo na meji s Slovenijo, absolutno ni sprejemljiva, pravi v pogovoru o begunsko-migrantski problematiki državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic.

Ljubljana – Pogovor z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve Boštjanom Šeficem o begunsko-migrantski problematiki je potekal v petek dopoldne, ko se je zaplet zaradi žičnate ograje, ki jo je Madžarska začela postavljati tudi na mejo s Slovenijo, šele reševal, vendar pa nas je naknadno obvestil tudi o razpletu dogodkov. S Šeficem, sicer Kranjčanom, smo se pogovarjali tudi o prvih izkušnjah Slovenije z begunci in drugimi migranti, pa tudi o pričakovanju novega migracijskega vala.

Naj najprej razjasnimo: so ljudje, ki prihajajo v Slovenijo, migranti ali begunci?

»Begunec je oseba, ki pridobi mednarodno zaščito in z njo posebne pravice, ki so skorajda izenačene s pravicami državljanov RS. Govorimo pravzaprav o mešanem migracijskem toku, kjer se srečujemo tako z ekonomskimi migranti, kot s prosilci za mednarodno zaščito, pa tudi s takšnimi, ki so se jim preprosto pridružili na poti proti zahodu.«

Slovenija je prvi migracijski val že prestala. Koliko migrantov, beguncev je doslej prišlo k nam?

»Po zadnjem uradnem podatku je bilo teh ljudi 3598, največ, 1421, iz Sirije, 706 iz Afganistana, 502 iz Iraka itn. Med njimi je bilo približno 2000 moških, žensk je bilo 760, mladoletnih družinskih članov pa 672. Zanimiva je tudi ciljna država; največ, okoli 2200, jih želi potovati v Nemčijo, 144 na Švedsko, 67 v Avstrijo ...«

In koliko je med njimi azilantov?

»Zanimivo je, da smo vsega skupaj prejeli le 30 prošenj za mednarodno zaščito. Med njimi je skupina 14 oseb, ki smo jih skušali vrniti na Madžarsko, kasneje pa se je izkazalo, da gre za Iračane. Ostali prosilci so še Maročani, Afganistanci, nekateri so tudi s Kosova in iz Irana. Zelo pisana struktura, med njimi pa, zanimivo, ni nihče iz Sirije.«

Slovenija se je na prvi migracijski val dobro odzvala, tako nam priznavajo tudi drugi. Kje pa je vseeno prihajalo do težav?

»Lahko rečem, da je v celoti gledano vse skupaj potekalo zelo dobro. Res pa je, da so se vmes pojavljala določena vprašanja, kot na primer, kako ravnati z migranti, ki se nahajajo na prostoru med mejnima prehodoma dveh držav. Nekaj težav smo imeli tudi z organizacijo avtobusnih prevozov migrantov, a smo po dobrih dveh urah to težavo odpravili. Veliko se je govorilo tudi glede prehrane policistov. Tu je v resnici prišlo do težav z dvema enotama. Pri eni je šlo za čisto napako, ker so pozabili prijaviti, da se je enota preselila na drugo lokacijo. Seveda smo nemudoma ukrepali in uvedli spremembe v logistiki. Sicer pa je, generalno gledano, vse potekalo precej gladko. Tudi nastanitvenih kapacitet je bilo dovolj, še ostajale so. Kar nas sedaj skrbi, je, da se napoveduje večji prihod migrantov, zato postavljamo dodatne kapacitete na dodatnih lokacijah, ravno tako bomo okrepili avtobusni in železniški prevoz.«

Koliko kapacitet bo potem pripravljenih v naslednjih dneh?

»V prvem valu smo imeli na razpolago okoli pet tisoč ležišč, kar je več kot zadoščalo. Naš cilj sedaj je, da v naslednjih dneh pripravimo deset tisoč ležišč. V tretji fazi, če to ne bi bilo dovolj, imamo že narejen načrt, kako ukrepati, če bi potrebovali petnajst, dvajset tisoč kapacitet, kar pa je že zelo visoka številka oz. velik logistični zalogaj. Po vsem, kar za zdaj vemo, ne pričakujemo niti deset tisoč ljudi, a moramo biti pripravljeni tudi na večje številke. Ker so vse kapacitete v Avstriji in Nemčiji polne, se moramo pripraviti tudi na možnost, da migranti naših nastanitvenih centrov ne bodo zapuščali tako hitro kot doslej, ampak bodo tu ostajali daljši čas.«

Za migrante sicer ni ovir pri gibanju po državi?

»Ko pridobijo dovoljenje za zadrževanje na območju Republike Slovenije, se lahko tu prosto gibajo. Opazili smo, da so dobro organizirani, veliko uporabljajo GPS, telefone, nekateri imajo tudi denar. Do sedaj nismo imeli varnostnih težav. V primeru prevelikega števila migrantov pa bi morali začeti razmišljati o morebitnih dodatnih ukrepih.«

Mnogi migranti prihajajo brez dokumentov. Kako take osebe sploh identificirati oz. kako zagotoviti, da k nam ne bodo prišle tudi varnostno problematične osebe?

»Osebe, ki nimajo dokumentov, policija popiše, registrira in podatke preveri. Tiste, pri katerih oceni, da jih ni možno identificirati in da obstajajo varnostno problematični elementi, pošljejo v center za tujce v Postojno, zato da ima policija dovolj časa za izpeljavo vseh potrebnih postopkov. A do sedaj problematičnih oseb nismo zasledili, enako velja tudi za druge države.«

Včeraj je Madžarska začela postavljati žičnato ograjo tudi na meji s Slovenijo. Kako rešujete ta zaplet?

»Dejstvo je, da so migracijski pritiski na Madžarsko zelo veliki. Kljub temu pa odločitev, da začnejo postavljati ograjo tudi na meji s Slovenijo, za Slovenijo absolutno ni sprejemljiva. Gre vendarle za mejo med dvema državama znotraj schengenskega prostora. Ravno tako tu ne gre za poostren policijski nadzor, ampak za postavljanje ovir, žične ograje, kar je vsekakor problematično. Ograjo smo opazili šele ponoči, spremljali dogajanje čez dan, vse dokumentirali, o tem nemudoma obvestili zunanje ministrstvo in nato so takoj stekli pogovori. Pokazatelja hitrega, dobrega in usklajenega delovanja med MZZ in MNZ sta dejstvo, da je Madžarska v petek zvečer ograjo že odstranila in sestanek naše notranje ministrice mag. Vesne Györkös Žnidar z notranjim ministrom Madžarske Sandorjem Pinterjem, na katerem sta se dogovorila o ravnanju obeh držav v prihodnje, predvsem o okrepljenem sodelovanju na različnih nivojih in seveda boljši komunikaciji. Z Madžarsko smo do sedaj imeli vedno dobre odnose in bi bila škoda, če bi se ti zdaj pokvarili. Zato smo zadovoljni, da je do sestanka prišlo tako hitro, saj je to indikator, da bomo tudi v prihodnje lahko dobro sodelovali, kot tudi, da smo kos nepričakovanim situacijam.«

Koliko je sicer reševanje migracijske problematike Slovenijo do sedaj stalo?

»Po zadnjih podatkih smo doslej porabili približno tri milijone evrov. Država ima še vedno predvideno nekaj sredstev za naprej, če pa bi šlo za dolgotrajen problem, bo treba najti bolj stabilen vir financiranja.«

Vsi smo v pričakovanju novega migracijskega vala. Koliko migrantov pričakujete?

»Ta trenutek je na Hrvaškem okoli 8000 migrantov, ki čakajo za odhod v smeri Madžarske, na poti pa naj bi bilo od 5000 do 10000 teh migrantov. V Grčijo, kot vemo, vsakodnevno pride med 4000 in 6000 migrantov. Če bodo vsi nadaljevali pot v Evropo, potem krize še kmalu ne bo konec. Naša prognoza je, da če bodo Madžari preprečili vstop migrantov, bo Hrvaška vse te migrante preusmerila v Slovenijo. Takrat bomo lahko tudi z večjo gotovostjo govorili o dejanskem številu migrantov, ki ga lahko pričakujemo. Kako bomo situacijo reševali, bo odvisno tudi od sodelovanja z avstrijsko in madžarsko stranjo. Vendar pa se na neznanke že pripravljamo.«