Veliko srce in hvaležnost

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Zanimivosti / torek, 1. februar 2022 / 17:54

V slovenskih gorah je letos umrlo že osem ljudi. Čeprav ne mine konec tedna, ko gorski reševalci ne bi poročali o svojih intervencijah in žrtvah ter opozarjali, da gore niso primerne za vsakogar, še posebej ne tiste, ki idejo za svoje ture dobijo na družabnih omrežjih, pa velikokrat mediji lahko zapišemo tudi kakšno srečno zgodbo.

Ena takšnih prihaja iz kamniškega konca, a je prav posebna. Izkušeni gorski reševalec je konec tedna s poledenele skalne police skoraj dva tisoč metrov visoko rešil – psa. To ni prva takšna živalska zgodba, saj so do sedaj gorski reševalci podobno kot gasilci rešili že marsikatero mačko z visoke krošnje drevesa, bohinjski gorski reševalci so pred leti reševali kravo … A je zgodba, ki pogreje srce, saj je reševalec priznal, da je bil ob zaključku reševalne akcije premraženi in sestradani kuža hvaležen bolj kot marsikateri planinec, ki so mu gorski reševalci pomagali v dolino. Čeprav gre za prostovoljno delo v težkih razmerah, pogosto ponoči, gorski reševalci vedo povedati, da nemalokrat naletijo tudi na neodobravanje, sploh če planince dobronamerno opozarjajo na pomanjkljivo opremo ali če jih zaradi nje odvračajo od zadanih ciljev. Še večkrat pa jih imajo planinci za samoumevne – če se bo na turi kaj zalomilo, če nas bo ujela noč ali če ne bomo zmogli, bomo pač poklicali gorske reševalce, si (žal) mislijo številni. Reševanje v gorah, kot je urejeno pri nas, je v zadnjih letih pogosto predmet razprav, saj del javnosti poziva, naj reševanje ponesrečencem zaračunajo. A to bi potemtakem postal zgolj eden od poklicev, ne pa požrtvovalna pomoč pomoči potrebnim.

Tudi kamniškemu gorskemu reševalcu v poledenelo Brano ta dan ne bi bilo treba oditi. Nihče ni prosil za pomoč preko Centra za obveščanje, saj je šlo »le« za psa. A takole je razmišljal: »Ljudi moramo reševati. Reševati živali pa je plemenito. Na koncu koncev nam mali kosmatinci pomagajo pri reševanju iz plazov, iskanju izgubljenih, v ruševinah, pomagajo slepim pri gibanju … in sedaj ga naj bi pustili na cedilu?! Čeprav se ta zgodba bere kot zgodba enega reševalca in enega psa, je v resnici zgodba gorskih reševalcev – poslanstvo reševanja in pomoči v gorah vsakemu, ki jo potrebuje, in poslanstvo skrbi za ohranitev naravnega gorskega okolja.«

Kuža bi lahko ostal na gori, a veliko srce, kakršnega imajo vsi gorski reševalci, ga je pripeljalo na varno. Najmanj, kar lahko dobijo v zameno, je naša iskrena hvaležnost.