Veliko srce in hvaležnost

V slovenskih gorah je letos umrlo že osem ljudi. Čeprav ne mine konec tedna, ko gorski reševalci ne bi poročali o svojih intervencijah in žrtvah ter opozarjali, da gore niso primerne za vsakogar, še posebej ne tiste, ki idejo za svoje ture dobijo na družabnih omrežjih, pa velikokrat mediji lahko zapišemo tudi kakšno srečno zgodbo.

Ena takšnih prihaja iz kamniškega konca, a je prav posebna. Izkušeni gorski reševalec je konec tedna s poledenele skalne police skoraj dva tisoč metrov visoko rešil – psa. To ni prva takšna živalska zgodba, saj so do sedaj gorski reševalci podobno kot gasilci rešili že marsikatero mačko z visoke krošnje drevesa, bohinjski gorski reševalci so pred leti reševali kravo … A je zgodba, ki pogreje srce, saj je reševalec priznal, da je bil ob zaključku reševalne akcije premraženi in sestradani kuža hvaležen bolj kot marsikateri planinec, ki so mu gorski reševalci pomagali v dolino. Čeprav gre za prostovoljno delo v težkih razmerah, pogosto ponoči, gorski reševalci vedo povedati, da nemalokrat naletijo tudi na neodobravanje, sploh če planince dobronamerno opozarjajo na pomanjkljivo opremo ali če jih zaradi nje odvračajo od zadanih ciljev. Še večkrat pa jih imajo planinci za samoumevne – če se bo na turi kaj zalomilo, če nas bo ujela noč ali če ne bomo zmogli, bomo pač poklicali gorske reševalce, si (žal) mislijo številni. Reševanje v gorah, kot je urejeno pri nas, je v zadnjih letih pogosto predmet razprav, saj del javnosti poziva, naj reševanje ponesrečencem zaračunajo. A to bi potemtakem postal zgolj eden od poklicev, ne pa požrtvovalna pomoč pomoči potrebnim.

Tudi kamniškemu gorskemu reševalcu v poledenelo Brano ta dan ne bi bilo treba oditi. Nihče ni prosil za pomoč preko Centra za obveščanje, saj je šlo »le« za psa. A takole je razmišljal: »Ljudi moramo reševati. Reševati živali pa je plemenito. Na koncu koncev nam mali kosmatinci pomagajo pri reševanju iz plazov, iskanju izgubljenih, v ruševinah, pomagajo slepim pri gibanju … in sedaj ga naj bi pustili na cedilu?! Čeprav se ta zgodba bere kot zgodba enega reševalca in enega psa, je v resnici zgodba gorskih reševalcev – poslanstvo reševanja in pomoči v gorah vsakemu, ki jo potrebuje, in poslanstvo skrbi za ohranitev naravnega gorskega okolja.«

Kuža bi lahko ostal na gori, a veliko srce, kakršnega imajo vsi gorski reševalci, ga je pripeljalo na varno. Najmanj, kar lahko dobijo v zameno, je naša iskrena hvaležnost.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 14:21

Zala in Gašper ostala zvesta sebi

Na izboru Ema 2019 sta zmagala mlada Štajerca Zala Kralj in Gašper Šantl. Slovenijo bosta s skladbo Sebi zastopala na 64. Pesmi Evrovizije, ki bo med 14. in 18. majem potekala v Tel Avivu.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 2. april 2012 / 07:00

Taborniki so tekmovali v nočni orientaciji

Vodice - Po gozdovih v okolici Vodic je v soboto in nedeljo, 24. in 25. marca, potekalo nočno orientacijsko tekmovanje, ki so ga že 35. zapored organizirali taborniki rodu Močvir...

Gospodarstvo / ponedeljek, 2. april 2012 / 07:00

Polycom se širi v Črnomelj

Zaradi novih kupcev in novih projektov poljanski Polycom širi proizvodno-skladiščne prostore v Črnomelj. V Poljanah ostaja jedro podjetja, gradnja v bližnjem Dobju bo na vrsti ob stabilizaciji svetovn...

Zanimivosti / ponedeljek, 2. april 2012 / 07:00

Jubilej kamniških gorskih reševalcev

Kamnik - Člani Društva gorska reševalna služba Kamnik v letošnjem letu praznujejo devetdeseto obletnico ustanovitve, visoki jubilej pa so počastili na nedavnem občnem zboru. Kot...

Gospodarstvo / ponedeljek, 2. april 2012 / 07:00

Novi vodja svetovalne službe

Gorenjsko kmetijsko svetovalno službo od sredine marca vodi Tomaž Cör.

Kranj / ponedeljek, 2. april 2012 / 07:00

Vse manj prijav divjih odlagališč

Za nepravilno odlaganje odpadkov v naravnem okolju je za lastnike teh odpadkov zagrožena kazen od dva do pet tisoč evrov. Kršiteljev najpogosteje ne odkrijejo.