Kako preživeti

Ta svet je res poln razlik. Na enem koncu ljudje garajo kot sužnji, da bi zaslužili 40 dolarjev na mesec, ki ga morajo tudi preživeti. Na drugem koncu razpravljamo, ali naj dovolimo poroke med istospolnimi partnerji; eni so za, drugi ogorčeno proti …

Za sto evrov na mesec

Dve nesreči, ki sta se zgodili pred kratkim, sta znova opozorili na brutalno izkoriščanje delavk in delavcev na obrobju globalnega kapitalizma. Res huda nesreča je bila tista v Daki, glavnem mestu Bangladeša, kjer se je zrušila slabo zgrajena tekstilna tovarna in je v ruševinah umrlo vsaj 1100 ljudi! V drugi se je v tovarni čev­ljev nekje v Kambodži zrušil strop, umrle so »le« tri osebe. V tem zapisu pa bi rad pojasnil, kako to novodobno suženjsko delo poteka. To storim s pomočjo odlične knjige, ki jo je napisal filozof Vasja Badalič, njen naslov pa je Za sto evrov na mesec (izšla že 2009). Avtor je raziskoval »in situ«, na kraju samem. Nazorno nam razloži, kakšna je danes idealna delavka, če jo pogledamo z vidika globalnega kapitala? »Idealno« delavko najde v eni od številnih »ekonomsko-predelovalnih con«, v Gvatemali jih imenujejo »makila«. »Naj nam naslednji skrbni vpogled v karakteristike idealne conske delavke, ki ga razloži vodja osebja neke gvatemalske makile, služi kot nadaljnja iztočnica v razumevanje tega novega lika, ki ga transnacionalne korporacije iščejo na obrobju svojih trgov. 'Idealna starost je od osemnajst do štiriindvajset let. Ne bi smele biti poročene, kajti ko so poročene, imajo dodatne odgovornosti. Preden se zaveš, začenjajo rojevati otroke, kar je problem. Ženske ne najamemo, če ima majhne otroke, kajti ti bodo verjetno zboleli in ona bi potem morala zelo pogosto hoditi k zdravniku. Če je ženska široka, bo verjetno zelo pogosto bolna in bo tudi sama morala k zdravniku. Moja idealna delavka je mlada, neporočena, zdrava, suha in delikatna, samska, živi blizu in nima predhodnih delovnih izkušenj.' Je to želja, ki prepaja vse conske upravljavce? Hrepenenje? Vizija? Ali pa morda zgolj praktična ekonomska potreba? … Le če bo tistih podrejenih, ki poganjajo naprej consko oblastno kolesje, v izobilju, bo njegova prihodnost zagotovljena. Če jih zmanjka, je konec nei­zogiben.«

Na začetku knjige je namesto predgovora novinarska reportaža iz EPZ v pakistanskem mestu Sialkot. Las­tnik enega od proizvodnih obratov je Badaliču takole razložil strukturo cene nogometne žoge. »Ko je vzel v roke eno izmed nogometnih žog, ki so bile razstavljene v vitrini njegove pisarne, mi je Said na kratko razložil, kam gre denar, ki ga končni kupec plača za izdelek. 'Tole je žoga višjega kakovostnega razreda. Material je uvožen iz Japonske. Material, delovna sila in vsi naši stroški nas stanejo približno 5 dolarjev na žogo. Prodamo jo za 7, morda 8 dolarjev. V trgovini stane od 30 do 35 dolarjev', je povedal. Pri cenejših žogah, tistih, narejenih s pakistanskim usnjem, vsi stroški izdelave in materiala znašajo 2 dolarja na kos. Prodajo jo za 4 dolarje. V trgovini stane okrog 10 dolarjev. In delavci? Koliko znašajo mesečne plače? 'Približno 20.000 rupij', je navedel Said znesek, ki je preračunan v evre takrat znašal 178 evrov.« To je veliko. Povprečna bangladeška tekstilna delavka na mesec zasluži manj kot 40 ameriških dolarjev. Papež Frančišek je takšno delo označil za suženjsko delo.

Kaj je prava družina?

V nekaterih državah sveta se torej mnogo ljudi muči, da bi preživeli s 40 dolarji na mesec, sto evrov je že veliko. Hkrati pa ti ljudje nimajo nobenih problemov z vprašanji, kaj je prava družina. Pri njih je to, zlasti v islamskih državah, več kot jasno in zapovedano. V bolj razvitem svetu pa je zad­nje čase eno osrednjih političnih vprašanj, ali dovoliti poroke istospolnih partnerjev. Francija je že štirinajsta po vrsti, ki je takšne poroke dovolila z zakonom. Ko ga je predsednik Hollande podpisal in je začel veljati, so Pariz minuli konec tedna preplavili demonstranti, bilo naj bi jih okoli 150 tisoč. Podobne demonstracije so bile tudi v Braziliji in na Poljskem. V državah torej, kjer je močna katoliška tradicija. Na Hrvaškem tradicionalisti zahtevajo referendum, na katerem bi glaso- vali za to, da se definicija prave družine zapiše v ustavo. Prava družina naj bi bila le tista, ki jo sestavita žena in mož …

Lezbijke zmagale v Cannesu

V Cannesu je zlato palmo dobil francoski film Adelino življenje, režiral ga je Abde­llatif Kechiche, ki je tunizijskega rodu, prikazuje pa gorečo ljubezen med dvema mladima ženskama, poln je strastnih ljubezenskih prizorov, ki naj bi bili tudi zelo estetski … Zdaj pa si predstav­ljajte takšno ljubezen med dvema suženjskima delavkama v Bangladešu. Zgoreli bi v pravem ognju, ne v ljubezenskem.