Referenduma o plinovodu ne bo

Občinski svet Kranjske Gore ni podprl pobude podžupana Jožeta Zupančiča za razpis referenduma proti gradnji plinovoda skozi Zgornjesavsko dolino.

Kranjska Gora – Občinski svet ni podprl pobude Jožeta Zupančiča, da občina razpiše referendum, na katerem bi občani izrazili mnenje o načrtovani gradnji južnega toka plinovoda skozi Zgornjesavsko dolino, so pa svetniki izrazili željo, da se s problematiko podrobno seznanijo in ukrepajo, ko bodo razmere zrele za to.

»Prebivalci Zgornjesav­ske doline načrtovano traso zavračamo, kar smo tudi izrazili na zborih občanov,« je na seji poudaril Zupančič. Za referendumsko pobudo se je odločil, ker je prepričan, da bo načrtovani plinovod dolini odvzel preveč že sicer omejenega prostora. »Imamo že deset infrastrukturnih vodov skozi dolino. Zdaj prihaja še največji, ki ima dvestometrski razpon,« opozarja, prepričan, da odločitev države o trasi še ni dokončna. »A se bojim, da zamujamo tisti čas, ko lahko še kaj naredimo.«

Kot je pojasnil župan Kranjske Gore Jure Žerjav, je po zakonu referendum, ki ga razpiše občinski svet, lahko zgolj posvetovalni, nima pa zakonodajne moči. »Enak ali boljši učinek lahko dosežemo na zborih občanov. Referendum ni poceni in v teh časih porabiti občinska sredstva za to, da bi dobili odgovor na nekaj, o čemer bi moral občinski svet sklepati sam po sebi, nima smisla. Na zborih občanov se je izoblikovalo mnenje, da načrtovani plinovod v dolino ne sodi. Zame je najbolj problematično umeščanje plinovoda ob naselju Podkoren, kjer gre za občutljivo naravovarstveno območje, prav tako na območju med Mojstrano in Gozd-Martuljkom.«

»Tam naj bi po meni znanih podatkih plinovod segal v Triglavski narodni park, problematičen pa naj bi bil seveda povsod tam, ker se približa naseljem. To pa je na marsikaterem območju v naši občini. Dolina je vendarle ozka in marsikje kar gosto pozidana. Tudi umestitev plinsko merilne postaje na meji je naletela na zboru občanov v Ratečah na precejšen odmev. S tako velikim posegom v prostor se bodo Ratečani težko sprijaznili. Osebno še vedno mislim, da bi bilo smotrneje, če bi za južni tok iskali drugo varianto, ki bi našo dolino preprosto obšla. Z ukrepanjem pa bo po mojem mnenju treba počakati na javno razgrnitev, kjer se bo – če bo do tega prišlo – videlo, kako je trasa umeščena v prostor. Potem se bomo šele lahko ukvarjali s konkretnimi vprašanji in konkretnimi odločitvami.«

Družba Plinovodi, d. o. o., ki na območju občine Kranjska Gora nastopa kot investitor v postopku priprave prostorskega načrta za omenjeni plinovod, je ob tem pojasnila, da je postopek trenutno šele v fazi izdelovanja študije variant in priprave okoljskega poročila. »V sklopu priprave obeh dokumentov se vrednoti vplive na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja. Rezultat študije variant bo predlog najustreznejše variante koridorja, za katerega bo skupaj z okoljskim poročilom izvedena javna razgrnitev z javnimi obravnavami po posameznih občinah,« so še sporočili iz družbe Plinovodi.