Bili so tržiški fotografi

V sklopu domoznanskih večerov Gor pa dol po pvac so v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja predstavili tržiške fotografe iz obdobja od konca druge svetovne vojne do sedemdesetih let dvajsetega stoletja.

Tržič – Domoznanski večer, kjer odstirajo družabno življenje v Tržiču, je bil tokrat posvečen fotografom, zlasti amaterskim, ki so delovali v obdobju po drugi svetovni vojni, bodisi znotraj tržiškega fotokluba ali pa so bili fotografi samouki. Na dogodku z naslovom Bili so fotografi jih je predstavil Nejc Perko, bibliotekar v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja. »Prvo povojno generacijo fotografov v tržiškem fotoklubu so oblikovali Peter Fajfar, Nadislav Salberger, Anton Costa, Jože Hočevar, Janez Perko, Miha Toporiš in Vinko Golmajer. Ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja se jim pridružijo še Janko Kermelj, Marjan Kukec, Ivan Sitar, Tone Frantar in Franci Tišler Hruš, ki so tedaj veljali za najdejavnejše fotografe v Tržiču. Iz ustnega vira smo izvedeli, da je bilo v fotoklubu tudi nekaj deklet, med njimi Brigita Dolinšek, poročena Avsenik,« je pojasnil Perko in dodal, da sta v tistem obdobju delovala tudi dva profesionalna fotografa – Janko Nadišar in Anton Lotrič.

Perko se je med raziskovanjem pogovarjal z nekaterimi sorodniki omenjenih fotografov ter dvema še živečima, Ivanom Sitarjem in Janezom Slaparjem Temšakom. Pridobil je kopico zanimivih informacij in fotografskega gradiva, ki je odslej shranjeno v domoznanskem arhivu tržiške knjižnice. »Za fotografe tistega časa je značilna motivika tržiškega okolja in njegova narava, fotografirali so pomembnejše dogodke osebnega življenja, kot so poroke, rojstvo otroka, krst. Njihove fotografije, ki imajo izredno dokumentarno vrednost, prikazujejo tudi zgodovinski razvoj Tržiča, na eni je moč videti bistriško polje, ko je bilo to še popolnoma nepozidano, izdelovali pa so tudi razglednice planinskih postojank,« je povedal Perko; in še: »Običajno so sami razvijali fotografije, najprej na steklene plošče, kasneje na filtre. Tudi fotografske rekvizite so izdelali sami, doma so imeli temnice, cel ustvarjalni proces nastajanja fotografije je bil torej njihovo delo. Hkrati so bili zelo navezani na sosednjo Avstrijo, saj so od tam dobivali material. Zanimivo je tudi to, da je pojav barvne fotografije kasnejši, z njo se je prvi ukvarjal Anton Šter, Lotrič je sicer že fotografiral barvno, razvijal pa ne. Dejstvo je, da si tedaj veljal za nekaj več, če si imel fotoaparat.«

Delovanje nekaterih posameznih avtorjev in tržiškega fotokluba, ki si je okoli leta 1960 uredil prostore na Globočnikovem trgu in je bil med drugim tesno povezan s planinskim društvom, so predstavili že v knjigi Kako so s svetlobo risali v Tržiču, ki jo je izdal Foto klub Tržič.