Nekdanji predsednik Milan Kučan, sedanji predsednik Danilo Türk v pomenku z voditeljem Glasove preje Mihom Nagličem (Foto: Gorazd Kavčič)

Predsednika gosta stote Glasove preje

Začetki Glasove preje sežejo v burna leta, ko se je rojevala slovenska demokracija. Prva je bila leta 1988, stota jubilejna je prejšnji teden na Brdu gostila dva slovenska predsednika.

Brdo pri Kranju - Da sta bila gosta jubilejne Glasove preje ravno prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan in sedanji predsednik Danilo Türk, ni naključje. Glasova preja, ki je v več kot dveh desetletjih postala že institucija in je gostila vrsto uglednih imen s področja politike, gospodarstva, kulture, znanosti, je začela nastajati takrat, ko so se v Sloveniji začenjali demokratični procesi, je ob jubilejni preji dejala direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Gorenjski glas se je med prvimi pogumno odprl demokraciji, na takratnih Odprtih straneh in tudi na Glasovih prejah. Samostojno slovensko državo, ki je nastala kot posledica teh procesov na prelomu osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, so doslej vodili trije predsedniki: Milan Kučan, Janez Drnovšek in sedaj Danilo Türk. Publicist Miha Naglič, ki je doslej vodil več kot polovico Glasovih prej, tudi stoto jubilejno, je ugledna sogovornika spodbudil, da sta spregovorila tudi o svojih odnosih in spominih na pokojnega predsednika Drnovška. Sicer pa je z iskrivima sobesednikoma razpredal številne misli, od tega, da so pristojnosti predsednika republike majhne, podobno kot oblast angleške kraljice, do aktualnih gospodarskih in socialnih razmer v Sloveniji. Rdeča nit pogovora s predsednikoma pa je bilo razmišljanje, ali je današnja Slovenija takšna, kot smo si jo želeli ob osamosvojitvi. Česar tedaj ljudje niso pričakovali in želeli, je bila velika socialna diferenciacija, ki smo ji priča danes, je voditelju preje pritrdil nekdanji predsednik Milan Kučan. Na elemente socialne kohezivnosti mora biti sedanja oblast še posebej pozorna. Sedanji predsednik Danilo Türk pa je dejal, da smo imeli ob osamosvojitvi jasne cilje: postavitev suverene države, mednarodno priznanje, vključitev v mednarodne povezave. Danes so naši problemi drugačni in v skladu z njimi bi morali jasno določiti tudi nove cilje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 21. november 2007 / 07:00

Življenje je lepo

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Objavljeno na isti dan


Kranj / nedelja, 16. oktober 2022 / 16:05

Bodo Kranj oživili lokali

S sprejetjem obvezne razlage dveh členov odloka o zazidalnem načrtu revitalizacije starega Kranja so odpravili dvome o dovoljenih posegih. Investitorji lahko začno obnavljati več objektov.

Gorenjska / nedelja, 16. oktober 2022 / 15:58

Kako sem? Srednje ...

»Živjo, kako si?« me je zadnjič prijazno po­zdravila znanka, s katero se nekaj časa nisva videli. Sem že odprla usta, da bi na vprašanje, ki ga tako kot večina razumem kot sin...

Volitve 2019 / nedelja, 16. oktober 2022 / 10:39

Izkoristiti razvojna sredstva

Župan Železnikov Anton Luznar se bo na prihajajočih volitvah potegoval za vnovični mandat.

Zanimivosti / nedelja, 16. oktober 2022 / 10:38

Jesenski razgled

Ne dvomimo, da se je prav gosposko počutila »lastnica« tega pogleda, ki se je na škofjeloške strehe v zgodnjem jesenskem jutru odpiral le streljaj od obzidja Loškega gradu. Pogled od zgoraj priporo...

Mengeš / nedelja, 16. oktober 2022 / 10:35

V Mengšu so se začela dela

Težko pričakovana rekonstrukcija Slovenske ceste v Mengšu se je pred dnevi vendarle začela. Investicijo v vrednosti tri milijone evrov financirata Občina Mengeš in Direkcija za infrastrukturo.