Nekdanji predsednik Milan Kučan, sedanji predsednik Danilo Türk v pomenku z voditeljem Glasove preje Mihom Nagličem (Foto: Gorazd Kavčič)

Predsednika gosta stote Glasove preje

Začetki Glasove preje sežejo v burna leta, ko se je rojevala slovenska demokracija. Prva je bila leta 1988, stota jubilejna je prejšnji teden na Brdu gostila dva slovenska predsednika.

Brdo pri Kranju - Da sta bila gosta jubilejne Glasove preje ravno prvi predsednik republike Slovenije Milan Kučan in sedanji predsednik Danilo Türk, ni naključje. Glasova preja, ki je v več kot dveh desetletjih postala že institucija in je gostila vrsto uglednih imen s področja politike, gospodarstva, kulture, znanosti, je začela nastajati takrat, ko so se v Sloveniji začenjali demokratični procesi, je ob jubilejni preji dejala direktorica in odgovorna urednica Gorenjskega glasa Marija Volčjak. Gorenjski glas se je med prvimi pogumno odprl demokraciji, na takratnih Odprtih straneh in tudi na Glasovih prejah. Samostojno slovensko državo, ki je nastala kot posledica teh procesov na prelomu osemdesetih v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, so doslej vodili trije predsedniki: Milan Kučan, Janez Drnovšek in sedaj Danilo Türk. Publicist Miha Naglič, ki je doslej vodil več kot polovico Glasovih prej, tudi stoto jubilejno, je ugledna sogovornika spodbudil, da sta spregovorila tudi o svojih odnosih in spominih na pokojnega predsednika Drnovška. Sicer pa je z iskrivima sobesednikoma razpredal številne misli, od tega, da so pristojnosti predsednika republike majhne, podobno kot oblast angleške kraljice, do aktualnih gospodarskih in socialnih razmer v Sloveniji. Rdeča nit pogovora s predsednikoma pa je bilo razmišljanje, ali je današnja Slovenija takšna, kot smo si jo želeli ob osamosvojitvi. Česar tedaj ljudje niso pričakovali in želeli, je bila velika socialna diferenciacija, ki smo ji priča danes, je voditelju preje pritrdil nekdanji predsednik Milan Kučan. Na elemente socialne kohezivnosti mora biti sedanja oblast še posebej pozorna. Sedanji predsednik Danilo Türk pa je dejal, da smo imeli ob osamosvojitvi jasne cilje: postavitev suverene države, mednarodno priznanje, vključitev v mednarodne povezave. Danes so naši problemi drugačni in v skladu z njimi bi morali jasno določiti tudi nove cilje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / nedelja, 22. julij 2018 / 12:28

Azilnega doma v Kamniku ne bo

Vse od prodaje dvorca Katzenberg se med občani v Kamniku širijo govorice, da naj bi novi lastnik v dvorcu želel urediti azilni dom, a kot zatrjujeta novi lastnik in občinska uprava, govorice niso resn...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / sobota, 19. julij 2008 / 07:00

Princeska in suženj (15)

Baje je vizualno zanimiv moški. Z diplomo iz ekonomije. Star okoli štirideset, športne postave in še vedno gostih, temnih las. Samo ljubezni svojega življenja še ni našel.

Žirovnica / sobota, 19. julij 2008 / 07:00

Na Rodinah civilna iniciativa

Zaradi nasprotovanja gradnji sedmih petstanovanjskih objektov so na Rodinah ustanovili civilno iniciativo.

Gospodarstvo / sobota, 19. julij 2008 / 07:00

Padlo 120 tisoč "kubikov"

Nedeljsko neurje je po podatkih zavoda za gozdove samo v kamniški občini poškodovalo 95 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja. Od kmetijskih pridelkov so najbolj prizadeta koruza in žita.

Kronika / sobota, 19. julij 2008 / 07:00

Domnevno oškodoval Vezenine

Na kranjskem sodišču sodijo Antonu Maglici, ker naj bi v drugi polovici 90. let kot prokurist in predsednik skupščine Vezenine Bled trikrat zlorabil položaj ali pravice, blejskemu podjetju pa povzroči...

Gospodarstvo / sobota, 19. julij 2008 / 07:00

Delavci želijo več dela

V teh dneh gre 850 Elanovcev na kolektivni dopust. Bo ta sproščujoč ali poln skrbi?