Alkohol v luči epidemije

Na nedavnem spletnem strokovnem srečanju v organizaciji projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so govorci naslovili najbolj pereče vsebine alkoholne problematike v času epidemije covida-19.

Ljubljana – Vodja projekta SOPA mag. Tadeja Hočevar je povzela podatke z raziskave SI-PANDA, da skupno kar od 7,8 do 13,9 odstotkov oseb v času epidemije pije več kot pred epidemijo. »Podatki projekta SOPA kažejo, da je štirideset odstotkov v projekt vključenih zdravstvenih in socialnih delavcev ter drugih strokovnjakov pri svojih pacientih oziroma uporabnikih opazilo več težav z alkoholom, skoraj tretjina pa tudi v svojem bližnjem okolju – med sodelavci, prijatelji oziroma v domačem okolju,« je pojasnila Hočevarjeva.

Dr. Tatjana Novak Šubara s Centra za upravljanje programov preventive in krepitev zdravja, ki je na NIJZ vodila aktivnosti telefona psihološke podpore v prvih treh valih epidemije, je povedala: »S telefonom smo želeli zagotoviti podporo ljudem, ki se v času epidemije in z njo povezanih kriznih ukrepov spoprijemajo z različnimi stiskami. Med klici so bili tudi nekateri z izpostavljeno alkoholno problematiko, bodisi pri klicalcih samih bodisi v njihovi družini.« Med stiskami, povezanimi z alkoholom, so klicatelji navajali tudi zmanjšano dostopnost do strokovne pomoči, poslabšanje medosebnih odnosov, pomanjkanje ustreznih načinov reševanja problemov in skrbi zase.

S stiskami za štirimi stenami se srečuje tudi policija. »Prepričani smo, da je veliko nasilja še vedno skritega in neprijavljenega, zato spodbujamo žrtve pa tudi vse druge, ki za primere nasilja vedo, da to prijavijo in s tem pomagajo žrtvam pri njihovem izhodu iz nasilja,« je poudaril vodja oddelka za splošno varnost in varnostno načrtovanje na generalni policijski upravi Alojz Sladič. Skrb vzbujajoč je tudi naraščajoč delež prometnih nesreč, kjer je prisoten tudi alkohol.

V obdobju epidemije so morali svoje delo prilagajati tudi tisti, ki osebam v stiskah zaradi čezmernega pitja alkohola nudijo neposredno pomoč. Kot je dejala predstojnica Enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana asist. dr. Mirjana Radovanović, so določene aktivnosti v času najbolj restriktivnih ukrepov začasno celo ustavili, kar so učinkovito nadomestili s podporo po telefonu. Ves čas, ne glede na stopnjo ukrepov, pa so pacienti lahko nemoteno dostopali do Enote za krizne intervencije in do storitev za obravnavo najbolj akutnih stanj, je še poudarila Radovanovićeva.

Pomemben vir pomoči osebam v stiski predstavljajo tudi nevladne organizacije, ki izvajajo terapevtske programe pomoči. »Vsem smo po svojih najboljših močeh svetovali in pomagali. Kljub temu smo bili povsem spregledani s strani odločevalcev, ko so se delili dodatki za delo v kriznih razmerah. Upam pa si trditi, da smo rešili marsikatero življenje«, je poudaril Štefan Lepoša, predsednik Društva za urejeno življenje Abstinent.

Strokovno srečanje je sovpadalo s skorajšnjim zaključkom projekta SOPA, na ravni ministrstva za zdravje pa že potekajo aktivnosti za sistemsko implementacijo nacionalnega projekta SOPA od leta 2022.