Na železniškem prehodu na Selu nameravajo za večjo varnost poskrbeti z ureditvijo podhoda. (Foto: Kaja Pogačar)

Varneje čez železniške tire

Minuli četrtek si je komisija za nivojske prehode ceste čez železnico ogledala prehode v občini Žirovnica. Na najbolj nevarnem prehodu na Selu nameravajo urediti podhod.

Komisija, ki so jo sestavljali inšpektor za železniški promet Tomaž Willenpart, Zvezdana Dolenc s Holdinga Slovenske Železnice in Boštjan Omerzel s Policijske uprave Kranj ter predstavnika občine župan Leopold Pogačar in svetovalec za okolje in prostor Žiga Novak, je obiskala vse tri nezavarovane prehode ceste čez železnico v občini Žirovnica. Po besedah župana je najbolj nevaren železniški prehod na Selu, kjer se je, denimo, lani že zgodila prometna nesreča, tedaj k sreči zgolj z materialno škodo. »Preglednost je zelo slaba, kot križanja ni pravi, prehod je nezavarovan in označen samo s prometnim znakom, še utripajočih luči nima. Dejstvo je, da ga uporabljajo mnogi, zelo pogosto pa kmetje in tudi šolarji z Brega, ki tod uberejo bližnjico do šole,« je pojasnil župan. Komisija si je ogledala tudi prehod pri vahtnici pod Vrbo in prehod na poljski poti med Vrbo in igriščem za golf.

Ugotovili so, da je ureditev vseh treh prehodov nujna, potrebna je tudi dopolnitev signalizacije. Strinjali so se, da bi bilo na železniškem prehodu na Selu najbolj smiselno zgraditi podhod, občina pa bo do konca leta naročila idejni projekt ureditve tega in se s Slovenskimi železnicami dogovorila za izvedbo. Prehod pri vahtnici pod Vrbo, ki je najmanj obremenjen, nameravajo zapreti, prehod med Vrbo in igriščem za golf pa bi uredili z zapornicami.

»Predstavniki Slovenskih železnic so povedali, da je v Sloveniji treba urediti še veliko prehodov in da se vse skupaj rešuje počasi, še zlasti zaradi pomanjkanja denarja. A bo občina storila vse, da tudi z določenim delom sofinanciranja čim prej pride do ureditve nezavarovanih prehodov,« je napovedal Leopold Pogačar. Dodal je, da jim je inšpektor izdal ustno odločbo, ki občini nalaga, da v roku 30 dni odstrani grmovje in s tem poskrbi za boljšo preglednost ter zamenja prometne znake, kjer je potrebno. »Občina je že prej odstranjevala grmovje, vendar le ob samem prehodu. Vmes se je spreminjal zakon in tri metre od železniške proge je lokalna skupnost dolžna zagotavljati preglednost,« je razložil župan.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 16. marec 2007 / 06:00

V boju za prostor

V uvod k letošnjemu Tednu slovenske drame bodo v Prešernovem gledališču krstno uprizorili dramo Dom, mlade slovenske avtorice Saše Rakef, ki se trenutno šola na Metropolitan University v Londonu.

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Poučujejo celo albanščino

Na Ljudski univerzi Jesenice so pričeli poučevati bolj "eksotične" jezike.

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Določili prireditvena mesta

Na Občini Jesenice so določili seznam osmih prireditvenih mest, na katerih bo po novem lažje organizirati javne prireditve. To so lokacije, kjer so se že doslej prireditve odvijale pogosteje: Trg...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Nekaj prostorskih sprememb

Na zadnji se občinskega sveta so sprejeli nekaj sprememb in dopolnitev tekstualnega dela prostorsko ureditvenih pogojev. Z njimi so zagotovili prostorske možnosti za revitalizacijo območja Fiprom...

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Sejnina za pomoč Železnikom

Na predlog občinskega svetnika Borisa Smoleja so članice in člani jeseniškega občinskega sveta sklenili, da bodo sejnino nakazali za pomoč občanom Železnikov ob zadnji naravni katastrofi....

Splošno / petek, 5. oktober 2007 / 07:00

Krajevne skupnosti brez pravnega statusa

Na predlog posvetovalnega kolegija župana, ki ga sestavljajo predsedniki devetih jeseniških krajevnih skupnosti, naj bi krajevnim skupnostim ukinili status pravnih oseb. Kot je ob tem povedala