Na železniškem prehodu na Selu nameravajo za večjo varnost poskrbeti z ureditvijo podhoda. (Foto: Kaja Pogačar)

Varneje čez železniške tire

Minuli četrtek si je komisija za nivojske prehode ceste čez železnico ogledala prehode v občini Žirovnica. Na najbolj nevarnem prehodu na Selu nameravajo urediti podhod.

Komisija, ki so jo sestavljali inšpektor za železniški promet Tomaž Willenpart, Zvezdana Dolenc s Holdinga Slovenske Železnice in Boštjan Omerzel s Policijske uprave Kranj ter predstavnika občine župan Leopold Pogačar in svetovalec za okolje in prostor Žiga Novak, je obiskala vse tri nezavarovane prehode ceste čez železnico v občini Žirovnica. Po besedah župana je najbolj nevaren železniški prehod na Selu, kjer se je, denimo, lani že zgodila prometna nesreča, tedaj k sreči zgolj z materialno škodo. »Preglednost je zelo slaba, kot križanja ni pravi, prehod je nezavarovan in označen samo s prometnim znakom, še utripajočih luči nima. Dejstvo je, da ga uporabljajo mnogi, zelo pogosto pa kmetje in tudi šolarji z Brega, ki tod uberejo bližnjico do šole,« je pojasnil župan. Komisija si je ogledala tudi prehod pri vahtnici pod Vrbo in prehod na poljski poti med Vrbo in igriščem za golf.

Ugotovili so, da je ureditev vseh treh prehodov nujna, potrebna je tudi dopolnitev signalizacije. Strinjali so se, da bi bilo na železniškem prehodu na Selu najbolj smiselno zgraditi podhod, občina pa bo do konca leta naročila idejni projekt ureditve tega in se s Slovenskimi železnicami dogovorila za izvedbo. Prehod pri vahtnici pod Vrbo, ki je najmanj obremenjen, nameravajo zapreti, prehod med Vrbo in igriščem za golf pa bi uredili z zapornicami.

»Predstavniki Slovenskih železnic so povedali, da je v Sloveniji treba urediti še veliko prehodov in da se vse skupaj rešuje počasi, še zlasti zaradi pomanjkanja denarja. A bo občina storila vse, da tudi z določenim delom sofinanciranja čim prej pride do ureditve nezavarovanih prehodov,« je napovedal Leopold Pogačar. Dodal je, da jim je inšpektor izdal ustno odločbo, ki občini nalaga, da v roku 30 dni odstrani grmovje in s tem poskrbi za boljšo preglednost ter zamenja prometne znake, kjer je potrebno. »Občina je že prej odstranjevala grmovje, vendar le ob samem prehodu. Vmes se je spreminjal zakon in tri metre od železniške proge je lokalna skupnost dolžna zagotavljati preglednost,« je razložil župan.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 27. maj 2017 / 10:01

Vendarle cirkus v Kranju

Kljub nasprotovanju nekaterih občanov in pozivu župana Boštjana Trilarja, naj cirkusa z živalmi v Kranju ne postavljajo, ta že vabi na prizorišče.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

Pred leti sem imela dve dobri sodelavki, s katerima sem se zelo dobro razumela, onidve pa druga o drugi nista imeli lepega mnenja. Nista se sicer prepirali, dostikrat pa sta v družbi drugih ko...

Humor / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Kijevčan svetovnega formata

Še en svetovno znan "Rus" je bil rojen v Ukrajini, namreč pisatelj in dramatik Mihail Bulgakov (1891 - 1940). Ne, Stalin ga ni preveč maral.

Kultura / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Veliko zanimanje za gimnazijski koncert

V ponedeljek, 13. decembra, ob 20. uri bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani tradicionalni Veliki božični koncert Gimnazije Kranj, ki ima letos naslov Pravljice in sanjarjenja

Zanimivosti / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Denar od venčkov za ljudi v stiski

Cerklje - Družinski in mladinski center Cerklje, ki uspešno deluje že pet let v župniji Cerklje in ga vodi Nataša Urh, je tudi letos pripravil dobrodelno razstavo in prodajo adve...

Zanimivosti / ponedeljek, 29. november 2010 / 07:00

Šenčurski Godlar na znamki

Priložnostno znamko z motivom Godlarja bo Pošta Slovenije izdala na predlog etnologa Janeza Bogataja.