Po več kot štiridesetih letih čakanja bodo prihodnje leto začeli graditi odsek ceste med Hotemažami in Britofom. / Foto: Gorazd Kavčič

Kmalu gradnja težko pričakovane ceste

Za državno cesto Hotemaže–Britof je pridobljeno gradbeno dovoljenje. V prihodnjih tednih bo objavljen javni razpis za izbor izvajalca del, nato pa se bo 5,3 milijona evrov vredna državna investicija prihodnje leto tudi začela graditi.

Šenčur – S precejšnjim navdušenjem so v Šenčurju pričakali izdajo gradbenega dovoljenja za državno cesto Hotemaže–Britof, za katerega pritožbe niso prejeli in tako čaka le še na potrditev pravnomočnosti s strani upravnega organa. Gre za investicijo, na katero čakajo že več kot štirideset let, sedaj pa je projekt, ki je ocenjen na 5,3 milijona evrov, pred vrati.

Državna cesta bo predstav­ljala veliko pridobitev, ne le za Šenčur, temveč tudi za prebivalce okoliških občin, ki jim bo olajšala življenje. Ves tranzit z Jezerskega, iz Preddvora in tudi Avstrije ter sosednjih Cerkelj bo namreč sedaj potekal po tej cesti, s čimer se bo precej povečala prometna varnost v naseljih. V Šenčurju so že pred časom obnovili vso državno cesto Milje–Visoko–Hotemaže, ki bo po izgradnji obvoznice v celoti prešla v upravljanje občine.

»Veseli smo, da se na izdano gradbeno dovoljenje nihče ni pritožil in se bo gradnja lahko začela. Občina je sicer ves čas v kontaktu z direkcijo za infrastrukturo. Naslednja faza je namreč priprava razpisa za izbor izvajalca del. Pričakujemo, da bo direkcija še v tem mesecu pripravila razpis, izbrala izvajalca in se bo gradnja te več kot potrebne ceste čim prej v prihodnjem letu tudi začela,« je povedal župan Šenčurja Ciril Ko­zjek.

Občina Šenčur je tudi sicer ves čas aktivno sodelovala pri pripravi težko pričakovanega projekta. Občina je s pripravo in sprejemom občinskega podrobnega prostorskega načrta omogočila tudi pogoje za gradnjo. »Z župani okoliških občin smo se trudili, da bi pridobili čim več manjkajočih soglasij lastnikov zemljišč in si ves čas prizadevali za čimprejšnji začetek projekta,« je dejal šenčurski župan.

Trasa ceste v največji meri poteka v občini Šenčur, nanjo pa sta vezani tudi sosednji Mestna občina Kranj in Občina Preddvor. Odsek ima sicer že vsaj štirideset let dolgo zgodovino. Že takrat so namreč načrtovali povezavo med Kranjem in Preddvorom, a so cesto s kranjske strani zgradili le do Britofa, na drugem koncu pa s preddvorske strani le do Hotemaž.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 17. november 2008 / 07:00

Plinovod v dveh letih

Podjetje Petrol Plin bo do konca leta 2010 zgradilo plinovodno omrežje na najgosteje poseljenem delu občine Cerklje.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...