Kranjski župan že vložil zahtevo za oceno ustavnosti

Kranjski župan Matjaž Rakovec je na podlagi pooblastila, ki so ga podali mestni svetniki, na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakonov, ki urejata področje ustanavljanja novih občin.

Kranj – Kranjski mestni svetniki so na dopisni seji, ki je potekala med zadnjimi prazniki, pooblastili župana Matjaža Rakovca, da na ustavno sodišče še pred morebitnim razpisom referenduma za ustanovitev Občine Golnik vloži zahtevo za oceno ustavnosti zakonov o lokalni samoupravi ter o referendumu in ljudski iniciativi zaradi zaščite pred posegom v ustavne pravice Mestne občine Kranj (MOK) ter predlaga zadržanje izvrševanja materialnopravnih in procesnih določb o ustanovitvi nove občine. Zahteva za oceno ustavnosti je bila do včeraj tudi že vložena, so nam potrdili na občini. »V MOK nikakor ne nasprotujemo pravici do referenduma. Prav je, da lahko ljudje odločajo o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na njihova življenja. Vseeno pa želimo, da se glede na dosedanja opozorila ustavnega sodišča in zakonodajno-pravne službe DZ najprej preveri, ali sta zakona, kakršna sta, v celoti ustavna in ne dopuščata pravnih praznin, šele nato pa naj se odloči o potrebi izvedbe referenduma,« je v sporočilu za javnost pojasnil podžupan Janez Černe.

Gunčarjeva: Župan izumil novo pravico

»Župan je izumil občinsko pravico, ki je ustava ne pozna. Gre za pravico, da se občina ne sme drobiti,« odgovarja mestna svetnica Barbara Gunčar, glavna akterka v Iniciativi S Kranj, ki je pred dnevi odstopila kot predsednica komisije za pobude in pritožbe pri mestnem svetu. Od MOK je Gunčarjeva zahtevala, da ji posreduje pravno mnenje, ki utemeljuje takšno zahtevo, in oceno odvetniških stroškov, pa tudi pojasnilo, kdo bo prevzel odgovornost za morebiten neuspeh zahteve na ustavnem sodišču. Kot trdi, od MOK ni prejela odgovora, kar po njeni oceni »kaže na očitno paniko v mestni vrhuški, ki bo morala občanom nove občine ne le prepustiti 10 milijonov evrov letno, ampak še zlasti jim priznati, da so sposobni sami upravljati s svojimi zadevami«.

Včeraj je sicer predlog zakona o razpisu referenduma za ustanovitev Občine Golnik obravnaval odbor državnega zbora (DZ) za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, njegova odločitev pa do zaključka redakcije še ni bila znana. Odbor se je seznanil tudi z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, ki je med drugim opozorila na podnormiranost področja ustanavljanje novih občin ter na možnost protiustavne pravne praznine v procesni in materialnopravni ureditvi. Prav na to mnenje so se v Kranju naslonili pri odločitvi za vložitev zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti.

Kranj: Nujno oceniti, ali so izpolnjeni vsi pogoji

Na MOK poudarjajo, da mora DZ pred razpisom referenduma oceniti, ali so izpolnjeni vsi z ustavo in zakonom določeni pogoji za ustanovitev nove občine. Kot opozarjajo, pa zakon o lokalni samoupravi sploh ne določa kriterijev, kdaj je občina sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge po zakonu. Prav tako ni urejeno ugotavljanje medsebojne povezanosti naselij, ki predstavlja ustavni pogoj za ustanovitev občine in določitev njenega območja. »Zakonska ureditev je tako pomanjkljiva in nakazuje na obstoj pravnih praznin,« ocenjujejo. Kot so dodali, je ustavno sodišče v svojih odločbah že opozarjalo, da je v neskladju z ustavo, če so merila za določitev območja zaradi odsotnosti zakonskega urejanja prepuščena poljubni izbiri. Izpostavilo je tudi, da bi moral biti med merili za oblikovanje občine vključen tudi javnofinančni vidik kot izpeljava ustavnega načela samofinanciranja občine.

Na MOK prav tako opozarjajo, da referendum o ustanovitvi občine nima ustrezne zakonske ureditve. Ker je referendum obvezen in njegova izvedba v skladu z ustavnosodnim pravom vzpostavlja pravni učinek, pa bi morala biti vsa vprašanja v zvezi z referendumom jasno, določno in popolno urejena z zakonom, pojasnjujejo na MOK. Kot poudarjajo, je ustavno sodišče že sprejelo zelo jasno stališče, da je državni zbor pri ustanavljanju občin in pri spreminjanju njihovih območij vezan na voljo volivcev, izraženo na referendumu o ustanovitvi občine ali o spremembi njenega območja – razen v dveh primerih: ko bi upoštevanje referendumske volje povzročilo nastanek občine, ki ne bi ustrezala ustavnim in zakonskim določbam o občini, ali ko upoštevanje referendumske volje zaradi nasprotujočih si referendumskih izidov objektivno ni mogoče.

Na podlagi proučenega v Kranju menijo, da bi zaradi arbitrarnosti presoje kriterijev za izpolnjevanje sposobnosti zadovoljevanja potreb in interesov prebivalcev, sposobnosti financiranja iz lastnih virov ter ugotavljanja medsebojne povezanosti naselij ustanovitev nove občine lahko vplivala na ustavne pravice MOK.