Zgodbe muzejskih predmetov: Dragoceni kranjski rokopisi

Besedilo: Dr. Damir Globočnik
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 19. marec 2012 / 06:00

Župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev v Kranju, ki stoji na mestu starejših predhodnic, je eden osrednjih spomenikov poznogotske arhitekture na Slovenskem. Prezbiterij oziroma t. i. dolgi ali meščanski kor je bil zgrajen na prehodu iz 14. v 15. stoletje, dvoranska ladja s poznogotsko oblikovanim stropom in zvonik pa sta najbrž nastala med letoma 1430 in 1460.

Z gotizacijo župnijske cerkve je začel župnik Koloman iz rodu ministerialov de Manswerd (+1434), ki je bil generalni vikar oglejskega patriarha in kanonik v Strassburgu pri Krki na Koroškem. Koloman de Manswerd je leta 1412 podaril župnijski cerkvi tri dragocene rokopise: Moralije Gregorja Velikega, Misal  in biblijo, slednja se ni ohranila.

Kranjski misal in prvi del kodeksa z Gregorjevimi Moralijami iz leta 1410 sta delo pisarja, kaligrafa in iluminatorja Heinricha Aurhayma, ki ga je Koloman de Manswerd povabil v Kranj. Latinski tekst Moralij (razlaga starozavezne modrostne Knjige o Jobu) obsega 223 listov, ki so popisani v dveh stolpcih z gotsko minuskulo. Kodeks vsebuje številne ornamentirane iniciale. Del kodeksa je nastal v sodelovanju s pisarjem in avtorjem stavčnih začetnic Jakobom Chaczpekom. Zadnji latinski zapis na str. 223 se glasi: »V letu Gospodovem 1410 po naročilu častitega g. Cholomana de Manswerd, župnika v Kranju, sem to knjigo Moralij papeža Gregorija, po številu natančno 35 knjig, napisal jaz, Jakob z imenom Chatzpeck, tedaj član hiše in omizja omenjenega g. Cholomana, v petek pred praznikom sv. Jerneja apostola.« Moralije Gregorja Velikega so eden najpomembnejših spomenikov gotskega rokopisnega slikarstva, ki so nastali za naročnike s slovenskega ozemlja.

Zlasti bogato je okrašen prvi notranji list Moralij. V trebuhu iniciale R je upodobljena stoječa Marija z otrokom. Spremljata jo sv. Katarina in sv. Barbara. Pod njimi sta papež Gregor Veliki in goli Job. V spodnjem delu naslovnice so v treh z akantovim listom okvirjenih medaljonih Kristus trpin, klečeča ženska figura in duhovnik v molitvi.

Za župnijsko cerkev je bil naročen tudi Antifonarij v dveh zvezkih iz leta 1491. Avtor Antifonarija (zbirka katoliških liturgičnih skladb) je Johannes von Werd  iz Augsburga, ki se je najbrž mudil tudi na Kranjskem. Pisan je v veliki gotski minuskuli. Na zadnjem listu prvega zvezka je Johannes von Werd zapisal: »Dovršil je pričujoče delo s pomočjo milosti božje Joannes von Werd iz Augsburga po rodu Device v letu odrešenja 1491 v osmini zmagoslavnega mučenca Lavrencija; ob času, ko so prodajali mernik rži po 4 zlate, pšenice po 5, ječmena po 3, ovsa po 2, za kar bodi zahvaljena presv. Trojica v večnih hvalnicah.«