Veliko pomanjkanje kadrov

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 1. november 2021 / 17:28

Brezposelnost v Sloveniji je že skoraj na ravni iz leta 2008, ko je bila najnižja. Pomanjkanje kadrov je veliko, vse več je tujih delavcev. Njihov delež med delovno aktivnim prebivalstvom je že dvanajst odstotkov.

Kranj – Čeprav je bil del gospodarstva med epidemijo več mesecev ohromljen, je ta čas na trgu dela zelo pestro. Število brezposelnih se manjša, delodajalci imajo podobno kot v predkoronskih časih težave pri iskanju ustreznega kadra. Tej temi so se posvetili na sredinem spletnem dogodku Pomanjkanje kadrov in deficitarni poklici, ki ga je v okviru projekta Regijski center za dostojno delo Ljubljana organiziral e-Študentski Servis v sodelovanju z Združenjem delodajalcev Slovenije in Svetom gorenjskih sindikatov.

Kot je pojasnila namestnica direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj Alenka Kajzer, letos pričakujejo 6,1-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto 4,7-odstotno in v letu 2023 3,3-odstotno. Lani se je kljub epidemiji zaposlenost pri nas znižala le za 0,6 odstotka, k čemur so pripomogli ukrepi za ohranjanje delovnih mest. Letos zaposlenost znova narašča; ocenjujejo, da se bo povečala za 0,8 odstotka in da bo rasla tudi v prihodnjih letih. »Kaže se veliko pomanjkanje delovne sile, kar ni nov problem. S pomanjkanjem usposobljenih delavcev so se podjetja soočala že od leta 2014,« je spomnila Kajzerjeva in dodala, da so pomemben razlog za pomanjkanje delovne sile demografske spremembe. Danes je za okoli 95 tisoč manj mladih v starosti 15–29 let kot leta 2008, starejših nad 60 let pa je vse več. Kot je razložila, ima Slovenija nekaj neizkoriščenega potenciala med mladimi od 15 do 29 let, kjer je stopnja delovne aktivnosti nad povprečjem EU, precejšnje rezerve pa so tudi v starostni skupini 55–64 let.

Direktorica ljubljanske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Barbara Vrtačnik je povedala, da je brezposelnost v Sloveniji skoraj na ravni iz leta 2008, ko je bila najnižja. Konec septembra je bilo v evidenci 66.122 brezposelnih. Zavod je letos objavil že okoli 116 tisoč prostih del, predvsem za področja gostinstva, gradbeništva, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, prometa, skladiščenja in trgovine. Ob pomanjkanju delovne sile se povečujejo tudi potrebe po zaposlovanju tujcev. Njihov delež med delovno aktivnim prebivalstvom znaša 12,3-odstotka, medtem ko je bil leta 2013 6,9 odstotka. Letos je bilo po podatkih Vrtačnikove izdanih že 16.271 delovnih dovoljenj za tujce in 19.552 soglasij k delovnim dovoljenjem.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS vsako leto podeli okoli tisoč štipendij za deficitarne poklice, prošenj pa dobijo od 1300 do 1400. V lanskem šolskem letu so največ štipendij podelili za poklice mizar, elektrikar, mehatronik operater, oblikovalec kovin orodjar, slaščičar, inštalater strojnih inštalacij in avtokaroserist.

Katarina Bremec Slanič iz e-Študentskega servisa je povedala, da je ponudba študentskega dela že na isti ravno kot predlani. »Spodbudno je, da se mladi zavedajo pomena aktivnosti že v času študija in vzpostavijo stike z delodajalci, kjer imajo možnost redne zaposlitve po koncu študija. Mladim so pomembni ugled delodajalca, delovni pogoji, možnost opravljanja dela, ko nimajo študijskih obveznosti, ter plačilo, ki je letos v povprečju sedem evrov bruto na uro.«