Zavedati se je treba svojih korenin in spoštovati druge

Besedilo: Suzana P. Kovačič
sreda, 23. januar 2008 / 06:00

Pogovarjali smo se s Čedom Djukanovićem, predsednikom Črnogorskega kulturno-prosvetnega in športnega društva Morača Kranj. Društvo praznuje desetletnico delovanja.

Koliko Črnogorcev živi v Sloveniji?

»Po popisu iz leta 2002 nas je deklariranih 2667. Moram pa povedati, da se nikoli nisem zavzemal za priznanje statusa manjšine, saj mi je več do tega, da nas Slovenci priznate kot lojalne državljane. To bi bilo približno tako, kot bi se poročil z žensko samo na papirju, v resničnem življenju pa se ne bi imela rada.«

Ko se je leta 2006 o osamosvojitvi Črne gore odločalo na referendumu, ste za Podgorico naročili posebno letalo ...

»Res je. V Sloveniji sem bil koordinator za vse tiste, ki so imeli glasovalno pravico. Nabralo se nas je za eno letalo (približno 250), veliko jih je v Črno goro potovalo tudi z avtomobili.«

Leta 1998 je bilo Črnogorsko kulturno-prosvetno in športno društvo Morača Kranj ustanovljeno na vašo pobudo. S kakšnim ciljem?

»Sklenili smo, da bomo črnogorsko kulturo, jezik, izročilo in lepote Črne gore predstavljali v Sloveniji, saj se nam je pogosto dogajalo, da so našo kulturo istovetili s srbsko. Oboji smo po veroizpovedi pravoslavci, a gre za dva naroda in veliko ljudi ni vedelo, da imamo Črnogorci svojo folkloro in tudi svoj jezik. Srbi imajo na primer ekavščino, mi pa ijekavščino. V naši abecedi je tudi mehki š.

Leta 1998 smo v Kranju ustanovili prvo črnogorsko društvo v Sloveniji. Društvo je odprtega tipa, kar pomeni, da se vanj lahko včlani vsakdo, ki spoštuje statut društva. V naši druščini so tudi Slovenci in pripadniki drugih narodnosti. Trenutno imamo 120 registriranih članov, prva leta pa ni bilo tako enostavno, saj sem moral najprej poiskati somišljenike. Rekel bi takole: Zavedati se je treba svojih korenin in obenem spoštovati druge narode.«

Društvu predsedujete že vsa leta. Kako ste organizirani?

»V društvu uspešno deluje kar nekaj sekcij, najbolj dejavna v zadnjem času je planinska sekcija, ki jo vodi Momo Savović. Deluje tudi folklorna sekcija pod vodstvom Jovana Markovića in zelo si želimo privabiti še več mladih, ki bi folklorne plese Črne gore predstavljali in širili na različnih prireditvah in festivalih. Uspešno deluje tudi športna sekcija, imamo kar nekaj pokalov iz nogometnih tekmovanj. Sekcijo vodi Robi Marinković. Delujeta tudi šahovska sekcija pod vodstvom Miška Bulatovića in lutkovna pod vodstvom Sladjane Djukanović ter Jelene in Sladjane Marković. Kar nekaj naših članov se ukvarja s fotografijo, deluje tudi pevski zbor Morača.

Klubske prostore imamo v stanovanjskem bloku na Planini II v Kranju, v njih je tudi manjša knjižnica s 1200 knjigami. Ravno pred kratkim so nam iz Centra za diasporo sporočili, da nam bodo podarili 60 knjig o zgodovini Črne gore. Naše društvo se sicer financira s članarinami in sponzorstvi.

Za člane organiziramo tudi družinska srečanja, saj je zelo pomembno, da na naše otroke, ki so že rojeni v Sloveniji, prenašamo kulturo izročilo Črnogorcev. Sam sem tudi podpredsednik evropske asociacije Črnogorcev, v kateri se zavzemamo za tesnejše povezovanje črnogorskih društev po Evropi. Zelo pomembni pa so tudi stiki in povezave z društvi drugih narodnosti.«

Društvo je poznano tudi po svoji humanitarni dejavnosti.

»Doslej smo kupili štirinajst računalnikov za šole v Črni gori, finančno smo pomagali mlademu črnogorskemu judoistu Davoru Vukoviću po hudi poškodbi hrbtenice za operacijo v Švici, zelo odmevna je bila humanitarna akcija, v kateri smo leta 2006 finančno pomagali družinam, ki so izgubile svoje najbližje v najhujši železniški nesreči v Črni gori.«

Kdaj boste praznovali desetletnico delovanja društva?

»Veliko slavje bo maja; to je tudi mesec, v katerem smo Črnogorci izglasovali svojo samostojnost.«