Plače, takšne in drugačne

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 23. januar 2023 / 14:19

Vlada je z novim letom poskrbela za največji skok minimalne plače v zadnjem desetletju, ki je deloma posledica uskladitve s precejšnjo rastjo cen in novega zakona o dohodnini. Najnižja plača se je tako povzpela za sto evrov, kar ni zanemarljiv znesek, novica pa je zagotovo razveselila tiste z najnižjimi prihodki.

A ima odločitev tudi drugo plat medalje. Na eno so opozorile banke. Zaradi makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, mora kreditojemalcu po plačilu vseh mesečnih kreditnih obveznosti ostati vsaj 76 odstotkov minimalne bruto plače. V praksi torej dvig minimalne plače pomeni tudi še več ljudi, ki si kredita ne bodo mogli privoščiti oziroma bo njihova kreditna sposobnost manjša.

Gospodarstveniki so opozorili, da je dvig, ki je za približno dve odstotni točki višji od rasti cen, nepotreben in nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti. Slovenija se je že pred zadnjo uskladitvijo uvrščala med evropske države z najvišjimi minimalnimi plačami, po majhni razliki med minimalno in povprečno plačo pa celo na prvo mesto med evropsko sedemindvajseterico. Po novem minimalna plača predstavlja kar 60 odstotkov povprečne.

Ob tem velja na hitro pogledati, koliko pravzaprav zaslužimo Slovenci. Povprečna neto plača se res vzpenja in po zadnjih podatkih Statističnega urada znaša dobra dva tisočaka bruto oziroma 1.317 evrov neto, a ob tem velja dodati, da približno dve tretjini zaposlenih zasluži manj od tega zneska.

Velika večina zaposlenih, tudi tistih, ki zaslužijo več od minimalne plače, se torej ne ponaša z visokimi dohodki, visoka zaposlenost in rast cen pa še dodatno krepita pritisk na plače, kar se v zadnjih tednih odraža tudi v grožnjah s stavkami v sindikatih predvsem javnega sektorja.

A če je vlada z dvigom minimalne plače potegnila všečno potezo, pa ni imela veliko posluha za davčno razbremenitev plač, ki bi vsem omogočila višje prihodke. Kot so denimo izračunali pri GZS, je aktualni zakon o dohodnini naklonjen le tistim z minimalnimi dohodki in mladim – in še to le v letošnjem letu. Zaposleni s plačo okoli povprečne bo denimo letos na letni ravni prejel za okoli 130 evrov nižjo neto plačo, kot če bi obveljala novela zakona prejšnje vlade. Do leta 2025 pa bo zaposleni z minimalno plačo prejel 350 evrov na leto manj, tisti s povprečno pa 650 evrov manj.

Čeprav je minimalna plača zakonsko določen in vsekakor dobrodošel mehanizem za preprečevanje zdrsa v revščino, bi bilo zato treba razmisliti tudi o drugih ukrepih za zagotavljanje stimulativnih plač in delovnega okolja nasploh, kar ne nazadnje vodi v večjo blaginjo vseh.