Nadji je glasba način življenja

Študentko Nadjo Draksler, ki je pred tremi leti v dobrodelni akciji Medobčinskega društva slepih in slabovidnih ter Gorenjskega glasa dobila klarinet, lahko danes poslušamo v več orkestrih.

Igra pri kranjskem pihalnem orkestru, pri revijskem orkestru gimnazije Kranj, v pihalnem orkestru akademije za glasbo in tamkajšnjem komornem simfoničnem orkestru, pa tudi v raznih komornih sestavah. Večkrat je tudi solistka. Maja je denimo igrala solo s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, in sicer skladbo k. M. von Webra Koncert za klarinet in orkester št. 2 v es-duru, za kar je prejela tudi Prešernovo nagrado akademije.

Nadja ima ohranjenega le desetino vida. Kljub težavam z očmi uspešno končuje študij na Fakulteti za družbene vede, pred tremi leti pa se je vpisala tudi na Akademijo za glasbo, kjer je sedaj v tretjem letniku. Medtem je opravila tudi avdicijo za prakso v orkestru slovenske vojske, saj si je pred tremi leti močno želela igrati v vojaškem orkestru. Kako živi danes in kakšni so njeni načrti?

»Moram reči, da sem ponosna sama nase, ker mi je uspelo v treh letih, odkar so zame povsem neznani ljudje darovali denar, da sem lahko dobila klarinet, marsikaj doseči. Vpisala sem se na akademijo za glasbo, veliko vadim (po pet ur dnevno), igram v različnih sestavih, s prihranki sem si sama kupila še a-klarinet. Sedaj imam popolno garnituro, kar mi omogoča igranje večjega obsega glasbene literature. Obiskujem glasbene seminarje v tujini, za kar prav tako sama prihranim denar,« pripoveduje 24-letna študentka glasbe. Nadja prejema občinsko štipendijo za nadarjene, zveza slepih ji je nekaj časa pomagala z denarno pomočjo, nekaj zasluži tudi z igranjem, nekaj lahko prihrani tudi zaradi ugodnih pogojev bivanja v Ljubljani. Kot je pred časom povedala za dnevni časopis, si zelo želi za nekaj časa oditi na študij v tujino.

»Mislim, da si vsak želi šolanja v tujini, če hoče na svojem področju uspeti,« je prepričana Nadja. Za študij v tujini je več možnosti, med njimi tudi mednarodna izmenjava v okviru programa Erasmus. Morda bi bila to za začetek najboljša možnost, da spozna, ali ji življenje na tujem sploh ustreza, da vidi način dela in ob tem tudi svoje zmožnosti. Sicer pa bo spremljala razpise in čakala na najboljšo priložnost. O glasbi Nadja govori z velikim navdušenjem: zanjo bo to nekoč poklic, ampak že sedaj predstavlja njen način življenja. V izjemnem spominu ima koncert s simfoniki RTV, kjer je igrala polurni solo pred polno dvorano filharmonije. Še za odrom ji je grlo stiskala trema, pred občinstvom pa je zaigrala brez treme, sproščeno, energično. Tak občutek se težko meri s katerim drugim, je čutiti iz Nadjine pripovedi.