Po zdravje na Primorsko

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / sreda, 22. oktober 2008 / 06:00

Jesen je velikodušna gospa, ki ponuja obilo darov, s katerimi obogatimo jesensko in zimsko prehrano ter utrjujemo zdravje.

No, Primorcem jesen prinaša nekatere sadeže, ki so za nas, celinske prebivalce, vajene jabolk in hrušk, prava eksotika. Kakije in kivije poznamo vsi, kaj pa žižole, ki v sebi hranijo neobičajno veliko količino vitamina C?

Odporni in odprti s kivijem  

Kivi (Actinidia chinensis), ki se je na stari celini pojavil šele pred pol stoletja, izvira iz okolice reke Jangce na Kitajskem, kjer mu pravijo jang-tao. Na Novo Zelandijo, kjer je postal pravi nacionalni simbol, so ga zanesli na začetku 20. stoletja. Simpatični sadež jih je močno spominjal na njihovo avtohtono ptico z imenom kivi, zato so mu nadeli tako ime. Ker je beseda lahko izgovorljiva v vseh jezikih, se je hitro prijela po vsem svetu. Imeni kitajska kosmulja ali aktinidija, ki označujeta ta isti sadež, pa sta romali v pozabo. Kisli sadež mladosti in vitalnosti, ki v Istri raste skorajda na vsakem vrtu, dozori oktobra ali novembra. To je čas, ko nam ponavadi začne padati odpornost in se začno pojavljati prvi prehladi. Imunski sistem bomo okrepili, če bomo vsak dan pojedli dva ali tri kivije. Komur se zdi preveč kisel, ga lahko zmečka in mu doda žličko medu. Kivi je bogat vir vitaminov C, A in E, premore pa tudi veliko magnezija. Na splošno naj bi varoval pred okužbami, spodbujal rast kosti in delovanje mišic, pospeševal presnovo, ugodno vplival na srce in ožilje, ščitil oči pred ultravijoličnim sevanjem in skrbel za vitalnost ter pomagal pri boleznih dlesni. Koristil naj bi ženskam, saj pripomore pri integraciji železa. Seveda je tudi odlično naravno pomagalo pri kroničnem zaprtju, bolečem iztrebljanju ali napihnjenosti. Vedno naj ga imajo pri sebi tisti, ki so še posebej podvrženi zaprtju – mali otroci, nosečnice, starostniki in ljudje, ki jemljejo določena zdravila. Pri malih otrocih se, preden jim ga damo, prepričajmo, da niso nanj alergični. Novejše raziskave so prišle do zaključka, da naj bi dva ali trije kiviji na dan ščitili pred nastankom raka ter pred obolenji srca in ožilja. Kivi naj bi redčil kri in zmanjševal nastajanje krvnih strdkov. Imel naj bi precej podobne učinke kot aspirin, ki ga priporočajo za zdravljenje tovrstnih bolezni.

Kaki nažene »kakat« … 

Z največjimi nasadi kakija (Diospyrus kaki), ki izvira iz vzhodne Azije in velja za japonski nacionalni sadež, se pri nas lahko pohvali strunjanska dolina. Oranžno rdeči, paradižnikom podobni sadeži z okusom po medu, sicer krasijo večino vrtov od Izole do Goriške. Kakiju na čast v Strunjanu prirejajo celo praznik kakijev, bolj znan kot kakijada. Letos se ga lahko udeležite med 7. in 11. novembrom. Naužili se boste kakijev na ta ali oni način, nemara pa domov odnesli tudi gajbico kakijev. Plodovi so zimski sadeži in visijo na drevesih še, ko listje že odpade, kar je zanimiv prizor za oči. Nezreli so zelo trpki, uživajmo jih, ko se omedijo in postane meso mehko kot žele, sladko in na moč okusno. Kakije poberemo, ko še niso zreli. Dozorevanje bomo pospešili, če jih pustimo nekaj dni na sobni temperaturi. Največkrat se uživanja lotimo kar z žličko, odlično pa se obnese tudi v jesenskih sadnih pogrinjkih, skupaj z jabolki, hruškami, grozdjem, bananami … Kaki je bogat vir provitamina A in vitamina C, vsebuje tudi baker, kalij in glukozo. Velja za sadež, ki organizmu hitro podari energijo. Izjemno se obnese v prehrani dojenčkov in otrok, kjer mu pripisujejo enako vlogo kot korenčku. Zrel kaki naj uživajo ljudje, ki jih muči zaprtje ali hemoroidi, kuhan sadež pa naj bi zdravil driske. Američani menijo, da je zrel kaki odlično sredstvo zoper dehidracijo, z njim pa zdravijo tudi odvisnost od alkohola. Za kaki je sicer značilno še, da krepi imunski sistem, izboljšuje delovanje želodca, znižuje vročino in visok krvni tlak, zdravi dihala, lajša kašelj, spodbuja tek, ustavlja kolcanje, krči tkivo in ustavlja krvavitve.

Žižole umirjajo napeto dušo  

Plodovi trnatega grma oziroma drevesa žižole (Zizyphus jujuba), ki ga pri nas najdemo le na obali, so užitni oktobra, ko popolnoma dozorijo in so videti žareče barve. V začetku so čvrsti, če jih ne oberemo pravočasno, porjavijo in odpadejo ali pa se posušijo na rastlini. Zreli plodovi so prijetno sladkega okusa, ki spominja na okus suhih jabolk, posušeni pa so precej podobni dateljnom - tako po videzu kot po okusu. Jemo lahko surove ali jih posušimo. Iz njih pripravljajo marmelade, kompote, sokove ali jih vlagajo v domač tropinovec. Zreli rjavo rdečkasti plodovi z obilico vitamina C so ta hip okusni in zdravi, da je kaj. Če se vam ponudi priložnost, jih je vredno pokusiti. Sicer pa žižola izvira iz Kitajske, kjer jo že od nekdaj uporabljajo za zdravljenje nespečnosti, žalosti in tesnobe. Na splošno velja, da krepi imunski sistem, znižuje krvni tlak in žene na vodo. Z njo si pomagamo pri zdravljenju vnetnih obolenj, želodčnih in črevesnih težav ter kožnem srbežu. Krepi srce, izboljša delovanje jeter, umirja napeto dušo, zdravi nespečnost in pretirano znojenje, predvsem v menopavzi. Istrani vam bodo zaupali, da jih žižole osrečujejo, kadar so žalostni in osamljeni.