Odgovorno ravnanje s hrano

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gorenjska / sobota, 16. oktober 2021 / 15:29

Generalna skupščina Združenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Od leta 2014 raste število ljudi, ki občutijo lakoto, pri čemer vsak dan zavržemo na tone užitne hrane. Preverili smo, katerim ukrepom sledijo različne javne ustanove in zasebniki, da je izgub hrane čim manj.

Kranj – V Vrtcu Šenčur že od vsega začetka beležijo, koliko surovin se porabi za posamezen obrok in kakšno količino določene hrane otroci pojedo. »Priprava hrane je usklajena s temi zabeležkami in izkušnjami, zato je odpadne hrane zelo malo. V primeru, da ostane večja količina hrane, ki jo je mogoče nadalje uporabiti, na primer kruh, sadje, jogurti, juhe, omake, jo na ustrezen način shranimo in uporabimo v naslednjih dneh,« je povedala Darja Marinšek, pomočnica ravnateljice OŠ Šenčur, in dodala: »Odpadki, ki kljub vsemu so, čeprav v res minimalni količini, gredo v biološke odpadke. Zavrže se manj kot pet odstotkov hrane.« V šenčurskem vrtcu otroke že zelo zgodaj navajajo na spoštljivo ravnanje s hrano, hranjenje pa vedno poteka po določenem protokolu. »Pred hranjenjem si otroci umijejo roke in pri obedu sedijo za mizo, dokler ne pojedo do konca. Večinoma otroci ta protokol zelo hitro usvojijo,« je še dodala Marinškova.

V Domu upokojencev Kranj dnevno pripravijo okoli štiristo obrokov. »Naš jedilnik je prilagojen starostnikom in njihovim potrebam glede na prehranske navade, zdravstveno stanju in v skladu z uravnoteženo sestavo obrokov. Na ta način se izognemo prevelikemu odpadu hrane,« je povedal vodja prehrane v domu Marjan Pesan; in še: »Odpada kuhanih obrokov dejansko ni. Odpad nastane od obroka, ki ostane na krožniku, in pri sami pripravi surovin. Obrokov nikakor ne recikliramo, dnevno se pripravlja sveža hrana. Odvoz bioloških odpadkov nam nudi podjetje Biotera.«

Na Srednji gostinski in turistični šoli Radovljica se izgubam hrane izognejo z racionalnim naročanjem surovin, ki ne privede do večjih skladiščenih zalog. »Uporabne hrane ne zavržemo, saj presežke vedno razdelimo med dijake. Zavržemo le tisto, kar ni več uporabno, na primer delno zaužit sendvič. Tudi hrano, ki jo pripravijo pri pouku, dijaki sami pojejo,« je pojasnil ravnatelj Ivan Damjan Mašič in nadaljeval: »Dijake med samim šolanjem redno ozaveščamo o pomenu in smotrni uporabi hrane, a ne nazadnje je to stvar vsakega posameznika. Odnos do hrane namreč pridobimo in ozavestimo med odraščanjem in skozi vzgojo.«

V Gostilni Starman v Škofji Loki zavržejo le tisto hrano, ki ostane na krožnikih, saj te po pravilih ne smejo več uporabiti. »Kar ostane pri sami pripravi obrokov, poskušamo predelati, na primer kruh v drobtine ali kruhove cmoke. Uporabno hrano in živila, ki jih ne porabimo, pa razdelimo med tiste, ki jo potrebujejo,« je dejala lastnica gostilne Bernarda Tavčar in nam še zaupala, da mesečno zabeležijo največ dva soda odpadne hrane.